Ebrahim Raisolsadati, bolj znan kot Ebrahim Raisi, iranski politik, * 14. december 1960, Mašhad, † 19. maj 2024, Uzi.
Bil je dolgoletni iranski politik, med letoma 2021 in 2024 tudi osmi predsednik Irana. Med mandatom je umrl v helikopterski nesreči 19. maja 2024, ko se je vračal iz obiska v Azerbajdžanu. Bil je dvanajstniški šiitski muslimanski pravnik in del skupine principlistov.
Mladost Raisi je bil zet Ahmada Alamolhode, velikega imama svetišča Imama Reze. Oče je umrl, ko je bilo Ebrahimu pet let. Študij duhovništva je začel pri 15 letih.
levo|sličica|Raisi v osemdesetih letih prejšnjega stoletjaPo iranski revoluciji leta 1979 je opravljal več položajev v iranskem pravosodnem sistemu, med drugim je bil tožilec v Karadžu, tožilec v Hamadanu ter namestnik tožilca in tožilec v Teheranu. Raisi je bil del teheranske veje tako imenovane "iranske komisije za smrt leta 1988". Pod vodstvom velikega ajatole Homeinija je ta komisija usmrtila na tisoče iranskih političnih zapornikov; zaradi svoje vloge pri tem si je Raisi prislužil vzdevek: "teheranski mesar". Posebni poročevalci Združenih narodov in druge organizacije so ga obtožili zločinov proti človeštvu.
Bil je tudi namestnik vrhovnega sodnika (2004–2014), generalni državni tožilec (2014–2016) in vrhovni sodnik (2019–2021).
Politika sličica|Raisi govori na predsedniškem shodu leta 2017 Va volitvah leta 2006 je bil prvič izvoljen v skupščino strokovnjakov iz province Južni Horasan. Od leta 2016 do 2019 je bil skrbnik in predsednik bonjada Astan Quds Razavi.
Raisi je leta 2017 kandidiral za predsednika države kot kandidat konservativne Ljudske fronte islamskih revolucionarnih sil, a je izgubil proti takratnemu predsedniku Hasanu Rouhaniju. Prejel je 38 odstotkov glasov. Na predsedniški položaj je bil izvoljen na volitvah leta 2021.
Raisi velja za predstavnika trde linije v državi; med njegovim predsedovanjem je prišlo do zastoja v pogajanjih z ZDA. Med Raisijevim mandatom je Iran okrepil bogatenje urana, oviral mednarodne inšpekcijske preglede, se pridružil Šanghajski organizaciji in bloku BRICS ter podpiral Rusijo pri njeni invaziji na Ukrajino. Iran je med vojno v Gazi izvedel tudi več raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi letalniki na Izrael ter nadaljeval z oboroževanjem posredniških skupin, kot sta Hezbolah in gibanje Hutijevcev.
Politična stališča sličica|Raisi med govorom Raisi je v iranski politiki veljal za predstavnike trde linije, bil je tudi član frakcije Principistov. Odločno je podpiral spolno segregacijo. Leta 2014 je v intervjuju o načrtovani segregaciji v teheranski občini je dejal: »Mislim, da je to dobra poteza, ker večina žensk bolje opravlja svoje delo v popolnoma sproščenem vzdušju in je potrebna telesna pripravljenost.« Bil je podpornik islamizacije univerz, nadzorovanja interneta in cenzure zahodne kulture. Raisi je trdil, da so gospodarske sankcije priložnost. Izjavil je, da je amputacija rok tatovom, ki temelji na zelo strogi razlagi šeriatskega prava, ena od »naših časti« in da takšne kazni ne bodo omejene na zdaj in se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Izjavil je, da bi ga bilo treba spoštovati in mu izkazati spoštovanje zaradi njegove vloge pri iranskih množičnih usmrtitvah političnih zapornikov leta 1988.
Raisi je bil eden od devetih iranskih uradnikov, ki so bili novembra 2019 na seznamu sankcij ameriškega zunanjega ministrstva zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Ameriški urad za nadzor tujega premoženja ga je sankcioniral v skladu z izvršnim odlokom 13876. Mednarodne organizacije za človekove pravice in posebni poročevalci Združenih narodov so ga obtožili zločinov proti človeštvu. Vložena je bila uradna zahteva za aretacijo Raisija zaradi zločinov proti človeštvu, če bi se udeležil konference Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 2021 na Škotskem.
Raisi je javno podvomil o zgodovinski verodostojnosti holokavsta. Ko so ga v oddaji 60 Minutes na CBS vprašali, ali verjame, da se je holokavst zgodil, je Raisi izjavil: »Obstajajo nekateri znaki, da se je zgodil. Če je tako, bi morali dovoliti, da se to razišče.«
Potencialni ajatola Raisija je več virov označilo kot najverjetnejšega naslednika iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja.
Leta 2024 je revija Time poročala, da sta bila tako Ebrahim Raisi kot Mojtaba Hamenej, Hamenejev sin, glavna kandidata za ta položaj.
Smrt sličica|Raisi z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim na meji z Azerbajdžanom, nekaj ur pred strmoglavljenjem helikopterja 19. maja 2024 so Raisi, zunanji minister Hosein Amir-Abdolahian in več drugih uradnikov umrli v strmoglavljenju helikopterja v bližini vasi Uzi v provinci Vzhodni Azerbajdžan. Raisi je bil drugi iranski predsednik, ki je umrl na položaju, po Mohammadu-Aliju Rajaiju, ki je umrl v bombnem napadu leta 1981.
Osebno življenje Raisi je bil poročen z Džamileh Alamolhodo, hčerko imama v Mašhadu, Ahmada Alamolhode. Je izredna profesorica na teheranski univerzi Šahid Behešti in predsednica univerzitetnega inštituta za temeljne študije znanosti in tehnologije. Imela sta dve hčerki. Ena od njunih hčera je študirala na univerzi Šarif, druga pa na teheranski univerzi.
Dela
"Predavanja o pravilih sodne prakse", vključno s tremi zvezki (v sodnem, ekonomskem in verskem delu) Erse-Bi-Wares ( Dedovanje brez dedičev ); in kolizijo načel in navzkrižja v sodni praksi in pravu.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Umrli leta 2024 Kategorija:Rojeni leta 1960 Kategorija:Predsedniki Irana Kategorija:Umrli v helikopterskih nesrečah