Hinko Leskovšek, slovenski operni režiser, * 21. februar 1919, Maribor, † 20. januar 1976, Ljubljana.

Življenje V Mariboru je dokončal gimnazijo in glasbeno šolo Glasbene matice. Zasebno je študiral dramsko igro.

Na začetku druge svetovne vojne je delal v Dresdnu. Leta 1944 se pridružil partizanom.

Po koncu vojne je postal režiser v ljubljanski Operi.

Poročen je bil z Majdo, s katero sta imela sina Petra.

Umrl je 20. januarja 1976 po daljši bolezni. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.

Delo

Pred drugo svetovno vojno je bil violinist v orkestru mariborske opere.

V letih 1942 in 1943 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi.

Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu.

Že za eno njegovih prvih opernih režij, Mozartovo Figarovo svadbo, je leta 1947 dobil zvezno nagrado. levo|sličica|Na vaji za opero Zlati petelin, leta 1961 ali 1962|220x220_pik

Med največjimi uspehi je bila režija opere Zaljubljen v tri oranže, ki je bila deležna visokih umetniških priznanj, med drugimi ob gostujočem nastopu ljubljanske Opere leta 1956 na Nizozemskem in istega leta v pariški operi.

Za RTV Ljubljana je pripravil več opernih priredb, med drugimi Črnih mask, Hoffmanovih pripovedk, Ifigenije na Tavridi in Vojčeka.

Na njegovo pobudo so v domač prostor prihajale novitete. Kot "njegove" opere so veljale: Ekvinokcij, Soročinski sejem, Luiza, Ifigenija na Tavridi, Kavalir z rožo, Hovanščina, Iz mrtvega doma, Revizor, Zaljubljen v tri oranže, Zlati petelin, Saloma, Čarodejka, Katja Kabanova, Božična noč, ki je bila tudi med njegovimi zadnjimi režijami v sezoni 1975/76.

Poleg režijske priprave je velikokrat tudi sam zasnoval nekaj inscenacij. Pisal je o delih, ki jih je režiral, in o raznih vprašanjih sodobne opere.

Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko.

Nagrade

Prešernova nagrada 1949, Dom Pasquale (za režijo) 1953, Soročinski sejem (za režijo) 1958, Črne maske (za režijo in odrsko priredbo)

Sklici

Zunanje povezave

Dialog ob uprizoritvi opere »Zlati petelin« (pogovor z režiserjem Hinkom Leskovškom). Gledališki list (Opera, SNG Ljubljana), letnik 41, številka 6 (1961/1962), str 177. Dostopno na dLib.si.

Kategorija:Prešernovi nagrajenci Kategorija:Slovenski_operni_režiserji