Alaca Höyük ali Alacahöyük, včasih zapisano tudi kot Alacahüyük, Euyuk ali Evuk, je najdišče neolitske in hetitske naselbine ter pomembno arheološko najdišče. Nahaja se v bližini vasi Alacahüyük v okrožju Alaca v provinci Çorum v Turčiji, severovzhodno od Boğazkaleja, kjer je bila starodavna prestolnica Hetitskega cesarstva Hatuša. Hetitsko ime naselja ni znano. Predlagane so bile povezave z Arino, Tavinijo in Zipalando.Gorny, Ronald L. "Zippalanda and Ankuwa: The Geography of Central Anatolia in the Second Millennium B. C." Journal of the American Oriental Society. Vol. 117, no. 3, str. 549–557 (1997).Popko, Maciej. "Zippalanda and Ankuwa Once More." Journal of the American Oriental Society. Vol. 120, no. 3, str. 445–448 (2000).
Zgodovina Gomila (turško: höyük) meri 310 metrov krat 275 metrov in je visoka približno 14 metrov. Na južnem in severovzhodnem koncu ima stožčasti vzpetini. Ima 14 naselitvenih plasti, od katerih jih je 9–14 iz bakrene dobe, 5–8 iz zgodnje bronaste dobe (kraljevske grobnice) in 2–4 iz hetitskega obdobja. Zgornja plast kaže elemente frigijskega, rimskega in osmanskega obdobja.
Bakrena doba Plasti 14–9: vse kaže, da je bilo najdišče neprekinjeno naseljeno od neolitika do bakrene dobe. V teh plasteh so bila najdena kamnita orodja in najstarejša bakrena orodja.
Zgodnja bronasta doba Sončni disk, najden v grobu v Alaca höyüku, je iz zgodnje bronaste dobe|thumb|upright thumb|Kraljeva grobnica v Alaca Höyüku thumb|Najdbi iz Alaca Höyüka
Plasti 8–5: V zgodnji bronasti dobi je bil Alaca Höyük središče cvetoče kulture, povezane z anatolsko trgovsko mrežo. Od takrat je bil neprekinjeno naseljen vse do današnje majhne vasi.
Štirinajst jaškastih "kraljevih grobnic" (2850–2450 pr. n. št.) je iz istega obdobja kot kraljeve grobnice v Uru in druga raven plasri v Troji. Grobnice so imele tipično jaško zasnovo. Globoke so bile približno 1,5 metra in pokrite s tramovi. Pokojniki so bili pokopani s prepognjenimi nogami, obrnjenimi proti zahodu. Na ploščadi so bile postavljene glave in noge bikov, mrtvi pa so bili bogato okrašeni z zlatimi fibulami, diademi, pasnimi zaponkami in figurami iz zlatih listov. V grobnicah so našli sedem kovinskih figuric, od katerih so bile štiri iz brona in tri iz srebra.Ünsal Yalçın, and H. Gönül Yalçın. “REASSESSING ANTHROPOMORPHIC METAL FIGURINES OF ALACAHÖYÜK, ANATOLIA.” Near Eastern Archaeology, vol. 76, no. 1, 2013, str. 38–49
Grobnica H meri 8 metrov krat 3,4 metra. V njej je bila pokopana ženska. V njej so našli zlat diadem, dve bakreni glavi žezla, bronast sončni prapor, kipec živali, majhne okraske iz zlata in srebra, posode iz zlata in gline, kovinske artefakte, dve sekiri, pet parov dvojnih idolov iz zlata in tri ženske figurice. Grobnica A meri 5 metrov krat 2,3 metra. V njej je bila pokopana odrasla ženska. V njej so našli zlate diademe, štiri sončne prapore, kipec živali, več kovinskih okraskov, kose železnega predmeta in dve kovinski antropomorfni figurici.
Številni predmeti, najdeni v Alaca Höyüku, vključno z veličastnimi zlatimi in bronastimi predmeti, najdenimi v kraljevih grobnicah, so danes shranjeni v Muzeju anatolskih civilizacij v Ankari. Med temi predmeti so stoječi pokali in druge posode iz zlata in elektrona. Najbolj nenavadni so bronasti prapori ter biki ali jeleni na podstavkih, katerih namen ostaja predmet razprav. Prapori so uliti iz bakra, mnogi v obliki krogov, polkrogov ali kvadratov, zapolnjenih z mrežo prečnih palčk, križev in svastik. Kultura, ki jo ponazarjajo predmeti iz grobnic, se ne nadaljuje v naslednjo zgodovinsko fazo - fazo Kültepe.
Bodalo iz zlata in železa thumb|Bodalo iz Alaca Höyüka z zlatim ročajem in železnim rezilom iz Alaca Höyüka je zgodnji dokaz o rabi železa v Anatoliji (2500–2400 pr. n. št.)
V Alaca Höyüku so našli bodalo z zlatim ročajem, ki je zdaj v zbirki Muzeja anatolskih civilizacij v Ankari. Najdeno je bilo v grobu K (najdba Al.K.14) in je datirano v leto 2500 pr. n. št. Japonski znanstveniki so leta 2008 izdali predhodno poročilo o sestavi bodala in ugotovili, da je bilo bodalo verjetno izdelano iz meteoritskega železa.I. Nakai, Y. Abe, K. Tantrakarin, S. Omura and S. Erkut: "Preliminary Report on the Analysis of an Early Bronze Age Iron Dagger Excavated from Alacahöyük". Anatolian Archeological Studies, Vol. XVII (2008) p. 322Early Iron Sites. Alaca Höyük www.tf.uni-kiel.de
Pozna bronasta doba thumb|right||Vrata sfing thumb|right| Vrata sfing, detajl thumb|Vrata sfing
Plasti 4–2: stoječi prepoznavni ostanki v Alaca Höyüku, kot so 'Vrata sfing', izvirajo iz hetitskega obdobja, ki je sledilo hatskemu obdobju. Ostanki so iz 14. stoletja pr. n. št.
Dve hetitski klinopisni besedili (A1.d164) omenjata mesto Arina in boginjo sonca.Özlem Sir Gavaz: Hattuša and Environs: Philology; v: Mark Weeden, Lee. Z. Ullmann (ur.): Hittite Landscape and Geography, Brill 2014. ISBN 978-90-04-34174-6. str. 183 Eno od pisem pravi:
"Zua pravi: Arina, ki smo jo podedovali od naših starih očetov, ima zlati sončni disk, ki predstavlja boginjo sonca."
Pismo je bilo morda poslano s tega mesta ali na to mesto, kar kaže, da je mesto Arina mogoče identificirati za Alaca Höyükom, ali pa je bilo nekje v bližini.
Tudhalija IV. Med vladavino kralja Tudhalije IV. (ok. 1245–1215 pr. n. št.) je državo opustošila suša, kar je privedlo do izgradnje vrste jezov po vsem Hetitskem cesarstvu. Da bi se izognil lakoti, je kralj uvažal žito tudi iz Egipta. Jez Gölpınar, ki je stal 1,5 kilometra južno od Alaca Höyüka, je bil posvečen boginji Hebat. Jez so izkopavali od leta 2002 in je od leta 2006 spet v rabi, ker je za njim izvir viode. Konec 13. stoletja pr. n. št. so suhe podnebne razmere na koncu privedle do propada bronaste dobe.
Železna doba Sodobna ocenaTrevor Bryce, The Kingdom of the Hittites rev. ed., Oxford University Press, 2006, kaže, da je skupnost na najdišču cvetela do konca pozne bronaste dobe. V frigijskih časih je bila precej številna.
Izkopavanja Najdišče sta konec 19. stoletja raziskovala George Perrot in Ernest Chantre in objavila risbe ostankov.Perrot,Georges, Edmund Guillaume, Jules Delbet (1872): Exploration archéologique de la Galatieet de la Bithynie, d’une partiede la Mysie, de la Phrygie,de la Cappadoce et duPont. Pariz: Firmin Didot Frères Leta 1907 je najdišče dva tedna raziskoval osmanski arheolog Theodor Makrid Bey.Theodor Makrid Bey. La porte des sphinx a Euyuk Fouilles du Musee Imperial Ottoman, Mitteilungen der Vorderasiatisch-Agyp-tischen Gesellschaft, vol. 13, 1908 V desetletju po letu 1910 so nemške ekipe odkrile kraljeve grobnice iz 3. tisočletja pr. n. št. in hetitsko mesto iz 2. tisočletja pr. n. št. Impresiven vhod v mesto sta označevali sfingi, obdani s kamnitimi reliefi.Robert L. Alexander, A Great Queen on the Sphinx Piers at Alaca Hüyük, Anatolian Studies, vol. 39, str. 151–158, 1989 Mesto je bilo zaradi pogostih vpadov Kaskov iz goratega območja na severu, močno utrjeno z obzidjem in stolpi. Izkopavanja turških arheologov Remzija Oğuza Arıka in Hamita Koşaya so se nadaljevala leta 1935 po osebnih navodilih Atatürka, ki je del stroškov pokrival iz lastnega proračuna.Koşay, H. Z. (1938). Alaca Höyük Hafriyatı: 1936 daki çalişmalara ve keşiflere ait ilk rapor. Ankara: Türk Tarih KurumuKoşay, H. Z. (1951). Alaca Höyük Kazısı: 1937–1939 daki çalişmalara ve keşiflere ait ilk rapor. Ankara: Türk Tarih KurumuH. Z. Kosay. Ausgrabungen von Alaca Höyük: ein Vorbericht über die im Auftrage der Türkischen Geschichts kommission im Sommer 1936 durchgeführten Forschungen und Entdeckungen, TTKY, vol. 2a, 1944Hâmit Z. Kosay, Mahmut Akok. Alaca Höyük excavations: preliminary report on research and discoveries 1963–1967, Türk tarih Kurumu yayunlarindan. 5. ser, sa. 28, 1973 Leta 1968 je izkopavanja vodil Mahmut Akok. Dela, ki so trajala do leta 1970, so razkrila precejšnje lokalno bogastvo in dosežke že pred obdobjem Hetitov. Najzgodnejša poselitev sega v 4. tisočletje pr. n. št. Grobnice iz 3. tisočletja pr. n. št. vsebujejo kovinske posode, nakit, orožje in okraske za palice z biki, jeleni, pa tudi abstraktne oblike, ki jih pogosto razlagajo kot sončne simbole. Izkopavanja na najdišču so se nadaljevala leta 1994. Trenutno jih vodi dr. Aykut Çınaroğlu.
Med izkopavanji v letih 2002, 2003 in 2005 so odkrili štiri nove hieroglifske luvijske dokumente, glinen pečat, dve posodi z odtisi pečatov in fragment stele.DİNÇOL, Ali, and Belkıs Dinçol. "Neue Hieroglyphische Dokumente aus Alaca Höyük." Colloquium Anatolicum. No. 7. 2008
Sklici
Dodatno branje
Remzi Oguz Arik, Les Fouilles d'Alaca Höyük: Entreprises par la société d'histoire turque. Rapport preliminaire sur les travaux en 1935, Publications de la Société Turque, 1937 Bachhuber, C. 2011. Negotiating Metal and Metal Form in the Royal Tombs of Alacahöyük in North-Central Anatolia. Pp. 158–74 in Interweaving Worlds: Systematic Interactions in Eurasia, 7th to the 1st Millennia BC, ed. T. C. Wilkinson, S. Sherratt, and J. Bennet. Oxford: Oxbow Çınaroğlu, Aykut, "The Project to Reconstruct the Early Bronze Age Hattıan Royal Tombs of Alaca Höyük", The Adventure of the Illustrious Scholar. Papers Presented to Oscar White Muscarella, hrsg. v. Elizabeth Simpson (Culture and History of the Ancient Near East 94), pp. 67–78, 2018 Emre, Kutlu, "A Group of Hittite Statuettes from Alaca Höyük", Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts. Abteilung Istanbul, vol. 43, pp. 235–244, 1993 Ayse Gursan-Salzmann, "Alaca Hoyuk: A reassessment of the excavation and sequence of the Early Bronze Age settlement", University of Pennsylvania, 1992 Korfmann, M., "Große Göttin” in Alaca Höyük", Pp. 153–65 and pls. 97–102 in IX. Türk Tarih Kongresi: Ankara, 21-25 Eylül 1981: Kongreye sunulan bildiriler. Ankara: Türk Tarih Kurumu, 1981 Hamit Z. Koşay and Mahmut Akok, "The Pottery of Alaca Höyük", American Journal of Archaeology, vol. 51, no. 2, pp. 152–157, 1947 M. J. Mellink, "Observations on the Sculptures of Alaca Hoyuk", Anatolia, vol. 14, pp. 15–27, 1970 Ahmet Unal, "The Textual Illustration of the Jester Scene on the Sculptures of Alaca Höyük", Anatolian Studies, vol. 44, pp. 207–218, 1994 O.R Gurney, "The Ladder-Men at Alaca Höyük", Anatolia Studies, vol. 44, pp. 219–220, 1994 Piotr Taracha, "The Iconographic Program of the Sculptures of Alacahöyük", Journal of Ancient Near Eastern Religions, vol. 11, iss. 2, pp. 132–147, 2011 Taracha, Piotr, "The Sculptures of Alacahöyük: A Key to Religious Symbolism in Hittite Representational Art", Near Eastern Archaeology. A Publication of the American Schools of Oriental Research, vol. 75, no. 2, pp. 108–115, 2012
Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji Kategorija:Hetiti