Porte de Mars [langx|sl|Marsova vrata}}) so starodavni rimski slavolok v Reimsu v Franciji. Izvira iz 3. stoletja našega štetja in je bil najširši lok v rimskem svetu.:fr:Porte de Mars
Zgodovina Struktura verjetno izvira iz 3. stoletja. Je eden najimpresivnejših spomenikov rimske dobe v Franciji in najstarejši kamniti spomenik v mestu. Ime izhaja odz bližnjega templja, posvečenega bogu vojne Marsu. Struktura ostaja na svoji prvotni lokaciji še danes. Do leta 1544 je lok služil kot mestna vrata in je bil del starodavnega obzidja, ki je obdajalo mesto. Leta 1817 so okoliške stavbe porušili, da bi bolje predstavili lok. Trg je postal Place de la République v Reimsu.
Okoli leta 200 je galsko-rimsko obdobje v mestu doseglo vrhunec. Na koncih dveh glavnih mestnih osi, via cardo in via decumanus, so stala štiri vrata. Med temi vrati so bila tudi Marsova vrata. Kasneje so bila ta vrata vključena v škofovsko mestno obzidje.
Opis Slavolok je visok 13 metrov, globok 6,4 metra in širok 32 metrov, zaradi česar je najširši te vrste na svetu. Napisi in dekorativni elementi na zunanjosti in notranjosti treh obokov so bogato podrobni. Spodnja stran obokov, ki je zdaj močno erodirana, ponuja redko in zanimivo upodobitev galskega žetvenega stroja. Globoke brazde pod osrednjim lokom kažejo, da je skoznje potekal vozni promet, pešci pa so hodili po obeh straneh. Ta slavolok označuje vhod v mestno središče, saj danes vemo, da se je mesto raztezalo daleč onkraj njega proti severu. Od Marsovih vrat so rimske ceste vodile do Soissonsa, Bavaya, Laona in Boulogna.
Rimski Durocortorum (Reims) je bilo bogato mesto, sposobno postaviti veličastne spomenike. Verjame se, da so prebivalci mesta postavili slavolok v čast cesarja Avgusta kot znak zahvale za gradnjo tlakovanih cest skozi mesto s strani rimske garnizije. Graditelji so želeli pokazati koristi, ki jih je Reims imel od zavezništva z Rimljani.
Korintski kapiteli so nameščeni na zunanjih straneh obokanih stebrov, ki se končajo pod arhivolto. V prostoru nad arhivolto so upodobljeni različni žrtveni prizori.
Osrednji lok Osrednji lok prikazuje prizore iz kmetijskih mesecev, ki ponazarjajo takratno bogastvo zemlje: pridelavo žita, vinograde in živinorejo.
Različni prizori predstavljajo mesece kmetijskega leta: Junij: Spolno razmnoževanje domačih živali Julij: Kositev sena Avgust: Obiranje jabolk in drugih pridelkov September: Oranje in lov na jelene na konju Oktober: Stiskanje grozdja November: Žrtvovanje prašiča December: Skladiščenje
Upodobljen je tudi moški s štirimi otroki, ki predstavlja leto in njegove štiri letne čase.
Zahodni lok Zevs se je zaljubil v Ledo. Približal se ji je v podobi laboda in jo oplodil.
Vzhodni lok Notranjo stran vzhodnega loka krasi prizor, kjer volkulja doji Romula in Rema. Po legendi sta bila otroka boga Marsa in svečenice Ree Silvije.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
patrimoine urbain
Kategorija:Reims Kategorija:Slavoloki v Franciji Kategorija:Rimska arhitektura Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni v 3. stoletju Kategorija:Arheološka najdišča v Franciji