Kokand (uzbeško: Қўқон, Kukon, rusko: Коканд, Kokand), je mesto v Uzbekistanu z 221.700 prebivalci.Podatki iz leta 2010
Zgodovina Mesto je nekoč imelo ključni položaj na vhodu v Fergansko dolino. Leži na pomembni svilni poti, ki je povezovala Sredozemlje z Vzhodno in Južno Azijo. V 13. stoletju so mesto uničili Mongoli.
Sodobno mesto se je razvilo iz utrdbe, zgrajene leta 1732. Leta 1740 je postalo glavno mesto Kokandskega kanata. Kanat je dosegel svoj največji obseg v prvi polovici 19. stoletja, ko je obsegal tudi dele današnjega Kazahstana. Kokand je bil takrat pomembno trgovsko središče z več kot 300 mošejami.
Leta 1876 je mesto osvojila ruska vojska. Kokand je postal del ruske generalne gubernije Turkestan. V letih 1917/1918 ke bil sedež začasne protiboljševiške vlade avtonomnega Turkestana.
Kultura in znamenitosti Med znamenitostmi, ki si jih je vredno ogledati, je palača Hudajar Kana, zgrajena med letoma 1863 in 1873. Fasada palače je raznobarvna in okrašena s številnimi okraski. Dekoracija priča o tradicionalni ljudski umetnosti te regije, zlasti o lončarstvu. Vsakodnevni predmeti in arhitekturna keramika so bili izdelani v skladu s častitljivimi tradicijami. Barvite ploščice so pomemben element islamske arhitekture. V palači je tudi muzej lokalne zgodovine.
Omeniti velja tudi mošejo Juma, zgrajeno med letoma 1809 in 1812, Amin Begovo medreso iz leta 1830, nekropolo Dagma-i Šohon, mavzolej Modari in muzej Hamza.
Gospodarstvo in infrastruktura thumb|300px|Svilne poti v Srednji Aziji Mesto je industrijsko središče, ki proizvaja gnojila, kemikalije, stroje, tekstil in živila. Ima letališče, železniško postajo in avtobusno postajo, ki ga povezujejo z drugimi deli države. Kokand je tudi izobraževalno središče z inštituti, fakultetami in srednjimi šolami.
Nekdanje taborišče za vojne ujetnike Med drugo svetovno vojno je bila v Kokandu Bolnišnica za vojne ujetnike 3670, v kateri so zdravili hudo bolne nemške vojne ujetnike iz okoliških taborišč za vojne ujetnike v Kizilkiji (Batkenska oblast, Kirgizistan), Begovatu in Taškentu.Maschke-Kommission: Zur Geschichte der deutschen Kriegsgefangenen des zweiten Weltkrieges. Verlag Ernst und Werner Gieseking, Bielefeld 1962–1977.
Znani meščani Hamza Hakimzoda Nijozij (1889–1929), uzbeško-sovjetski pesnik, prozaist, dramatik in skladatelj Nasir Tjurjakulovič Tjurjakulov (1893–1937), sovjetsko-uzbeški diplomat in turkolog Sulejman Aleksandrovič Judakov (1916–1990), sovjetsko-uzbeški skladatelj Jadgar Sadikovna Nasridinova (1920–2006), sovjetsko-uzbeška političarka Gert Karl Schaefer (1920–1996), nemški igralec Šukrat Abassov (rojen 1931), sovjetsko-uzbeški filmski režiser Ziroathon Hošimova (* 1957), uzbekistanski industrijski inženir Sergij Škarlet (* 1972), politik Tatjana Vladimirovna Kotova (* 1976), ruska skakalka v daljino Elšhod Rasulov (* 1986), boksar Jekaterina Tunguskova (* 1988), tekačica na dolge proge Abrorjon Kodirov (* 1995), boksar Rustam Ašurmatov (* 1996), nogometaš
Sklici
Kategorija:Mesta v Uzbekistanu Kategorija:Mesta ob svilni poti