Ile Alatau (), zapisano tudi kot Trans-Ili Alatau, je del severnega gorskega sistema Tjanšan (starodavna gora Imeon) v Kazahstanu in Kirgizistanu. Je najsevernejše gorovje Tjanšana, ki se razteza na približno 350 km z najvišjo nadmorsko višino 4973 m (vrh Talgar). Izraz Alatau se nanaša na vrsto gore, za katero so značilna prepletajoča se območja vegetacije, raztresenega kamenja in snega. Gorovje na severu omejuje kotlina reke Ili, od tod tudi ime.
Nekdanja prestolnica Kazahstana, Almati, je ob vznožju gorovja. Narodni park Ile-Alatau je zavarovano območje v gorovju Ile Alatau.
Topografija Gorovje Ile Alatau je eden najsevernejših lokov gorskega sistema Tjanšan. Je na 43° severne zemljepisne širine, med 75 in 78° vzhodne zemljepisne širine, delno v Kazahstanu, Kirgizistanu in na Kitajskem. Gorovje se začne na zahodu znotraj reke Ču in se razteza 280 km proti vzhodu do reke Čilik. Severno od aksialnega grebena se rahlo spušča do gorovja Ču-Ili in kotline Balhaš-Alakol s spodnjim tokom reke Ili, na jugu pa je greben od Kungejskega Alataua ločen z vzdolžnimi medgorskimi dolinami dveh rek - Čilika in Čonkemina. Na območju izvirov sta gorovji povezani s stičiščem Čiliko-Kemin. Prevladujoče nadmorske višine so 4000–4600 m, najvišja točka je vrh Talgar (4973–4979 m). Na severnem pobočju je ledenik Gorodetski. Najvišji del Ile Alataua v bližini vrha Talgar med izviri reke Talgar, zgornjim tokom reke Čilik in gorskim stičiščem Čiliko-Kemin se imenuje masiv Talgar.
Gorski vrh v zahodnem Tjanšanu in Ile AlaTau je poimenovan po pokojnem afroameriškem zabavljaču in aktivistu Paulu Robesonu, ki je zagovarjal prijateljstvo med ZDA in Sovjetsko zvezo.Paul Robeson: "The Great Forerunner -Editors of Freedomways", Freedomways Press, page 99
Živalstvo V naravovarstvenem delu Ile Alataua, ki je del naravnega rezervata Almati, živijo: ris, jeleni, srna, jazbec, zajec in kuna belica. V gorskem območju živijo ruševec, planinski orel, brkati ser, razne jerebice, himalajska snežna kokoš, škarnik, votlinski drozg, žolne in lešnikarica.
Podnebje Ile Alatau ima značilnosti visokogorske, celinske klime. Položaj grebena v središču Evrazije in relativno blizu ekvatorja sta prispevala k povečanju toplote, zmanjšanju vlage in ustvarjanju lastne mikroklime v Ile Alatauu.
Poledenitev Leta 2008 je bilo v območju skupno 441 ledenikov s skupno površino 171 km2 in prostornino 6,9 km3. Prisotni so skoraj vsi morfološki tipi ledenikov. Največji je kompleksni dolinski ledenik Korženjevski, njegova površina je 38 km2. Ledeniki so precej močno zamrznjeni.
Eden od referenčnih ledenikov Svetovne službe za spremljanje ledenikov - Osrednji Tujuksu (Tujuksu) - je v Ile Alatauu. Ledenik Tujuksu (3,3 km2) ima najdaljšo linijo masnega ravnovesja na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Spremlja se tudi toplotno ravnovesje ledenika in njegove hitrosti (20-50, do 90 m/leto).
Poledenitev grebena, ki sledi trendu celotne severne poloble, se zmanjšuje od konca fernaujske faze (sredi 19. stoletja) do danes. Stopnje degradacije so se od konca 1950-ih povečale, pri čemer se je poledenitev v zadnjih 60 letih zmanjšala za 41 %.
Sklici
Zunanje povezave
Ile and Kungey Alatau
Kategorija:Gorovja v Kazahstanu Kategorija:Gorovja v Kirgizistanu