Časovni pregled glasbenotehničnih izumov je pregled izumov, ki so tako ali drugače povezani z glasbo, od mehanskih do električnih priprav, glasbil in drugih inovacij, po obdobjih in letih.
Pregled Začetki 3. stoletje pr. n. št. – Ktezibij iz Aleksandrije je izumil hidravlij, prve znane mehanske orgle s piščalmi. Hidravlij je uporabljal vodo, da je uravnaval pritisk v orglah. Pnigeus, majhen zračni zbiralnik, podoben zvonu, je bil pričvščen v sodu z vodo. Voda je potiskala zrak navzgor, od koder so bile z njim oskrbovane piščali. 890 – Zapisana je bila Banu Musa, najstarejša znana razprava o samodejnem instrumentu, orglah. 1000 – Skladatelj Guido Areški je razvil obliko solmizacije, ki je za pomnjenje »neznanih pesmi« uporabljala mnemonični sistem. Postopek spominske opore je vseboval črkovne in zlogovne znake, pa tudi točke (sklepe) človeške roke. 1400 – Pojavil se je hurdy-gurdy, lajni podobne orgle. Z njim so igrali izoritmične motete, ki so uporabljali vzorce ritmov in višin tonov, s katerimi so definirali kompozicijo. Izoritmične motete sta pisala skladatelja John Dunstable in Guillaume Dufay v 13. in 14. stoletju. Trajanje in melodični vzorci niso imeli enake dolžine. Glasba je nastajala skozi različne permutacije tonov in notnih vrednosti, zaradi česar je nastal zamik. Skladatelj je moral izmenjati vse note in trajanja, da je prišel do osnovnega vzorca.
Moderna doba 1500 – Iznajden je bil postopek preslikave črk v tone, imenovan soggetto cavato. To tehniko je uporabil Josquin des Pres v svoji maši Herkules, vojvoda Ferrare. Uporabljali so se le samoglasniki iz solmizacijskega zloga (na primer e = re = D; u = ut = C: Her-ku-les = D, C, D). Tak vzorec so uporabljali za imena in priimke, mesta idr. italijanski skladatelj in glasbeni teoretik Don Nicola Vicentino je iznašel archicembalo, čembalu podoben instrument s šestimi klaviaturami in oktavo, razdeljeno na 32 tonov. 1503 – Giovanni Spinetti je skonstruiral kordofoni instrument, imenovan spinet. 1600 – Athanasius Kircher je v svoji knjigi Musurgia Universalis opisal mehansko napravo za komponiranje. Za predstavitev lestvice, ritma in tempa je uporabil številska in aritmetična razmerja, kar je poimenoval Arca Musarithmica. 1624 – Angleški filozof in esejist Francis Bacon je v delu New Atlantis pisal o znanstveni utopiji: »imamo hiše zvoka, kjer uporabljamo in nazorno prikazujemo vse vrste zvokov. Imamo harmonije, ki jih vi nimate, četrttonske in manjše dele zvokov.« 1644 – Iznajden je bil instrument Nouvelle, hidravlični stroj, ki je proizvajal zvoke. 1738 – Iznajdeni so bili mehanski ptiči in sodarske orgle. V okviru industrijske revolucije so poskušali izkoristiti parni stroj za mehanske računske naprave. 1761 – Abbe Delaborde je v Parizu skonstruiral clavecin électrique. Benjamin Franklin je izpopolnil stekleni harmonij. Johann Nepomuk Mälzel, izumitelj metronoma in Beethovnov prijatelj, je izumil instrument s tipkami, imenovan panharmonicon. 1787 – Mozart je skomponiral skladbo Musikalisches Wurfelspiel. Sestavljena je bila iz niza prezloženih taktov, prirejenih v poljubne 8-taktne fraze. Vsak met para kock je predstavljal posamezno frazo, in tako je po osmih metih lahko določil prvo frazo. 1796 – Iznajden je bil carillon, kromatično uglašena glasbena naprava, ki je samodejno igrala z uporabo perforiranega valja. 1830 – Robert Schumann je skomponiral Abegg Variacije, op. 1. Skladbo je poimenoval po enem od svojih deklet. Osnovna tema je slonela na tonih A-B-E-G-G, ki so bie črke njenega imena. Pozneje so to uporabljali kot tehniko sogetto cavato. 1832 – Samuel Finley Breese Morse je izumil telegraf. 1833/1834 - Angleški matematik, filozof in pionir računalništva Charles Babbage je zgradil velikanski mehanski računalnik, imenovan diferenčni stroj. Leta 1834 je narisal načrt za napravo z imenom analitični stroj (Analytical Engine), ki ga ni nikoli izvedel. Pri dokumentiranju teh fantastičnih naprav je sodelovala Ada Lovelace, hči lorda Byrona. 1835 – Robert Schumann je skomponiral Carnaval, op. 9, enaindvajset kratkih klavirskih skladb. Vsaka skladba se je nanašala na drugo črko. 1846 – Adolphe Sax je v Franciji patentiral glasbilo, imenovano saksofon. 1859 – David Edward Hughes je izumil telegraf s tipkovnico, podobno klavirski, ki je sprožila mehanizem. 1863 – Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz je napisal knjigo O senzcijah tona kot psihološke osnove za glasbeno teorijo, ki velja za enega od temeljev sodobne akustike. 1867 – Hipps, direktor tovarne telegrafov v Neuchatelu, Švica, je izumil elektromehanski klavir. 1876 – Elisha Gray (soizumitelj telefona ob Bellu) je izumil elektroharmonični ali elektroglasbeni klavir. To glasbilo je prenašalo tone (glasbeni material) po žicah. Koenig je izumil tonametrik. To glasbilo je razdelilo štiri oktave v 670 enakih delov in je bilo najzgodnejši mikrotonalni instrument. 1877 – Thomas Alva Edison (1847–1931) je izumi fonograf. To je bila prva priprava z možnostjo zapisovanja zvoka: na premikajoč se trak s parafinom prekritega papirja je igla izdolbla brazde. Emile Berliner (1851–1929) je sočasno z Edisonom izumil in patentiral cilindrični in ploščasti fonografski sistem. 1880 – Alexander Graham Bell (1847–1922) je financiral svoj lastni laboratorij v Washingtonu, D.C. ter skupaj s Charlesom S. Tainterjem zasnoval in patentiral številne zamisli za prenos in snemanje zvoka. 1887 – Emile Berliner je izdelal prvo gramofonsko ploščo. Od Edisonovega sistema je prevzel snemalni, predvajalni in ojačevalni del (odmevnik) ter drobno iglo, ki je bila povezana z membrano za odčitavanje zapisa s plošče. 1893 – Ivan Bajde je izumil glasbilo, ki je posnemalo citre, harfo, violino, violo in violončelo. Glasbilo je imelo obliko majhnega harmonija. Instrumente je konstruiral tudi njegov sin Ludvik Bajde (znano glasbilo je bilo klaviolina, prav tako v obliki majhnega harmonija). 1895 – Mikrotonalne teorije Juliana Carilla, 96-tonske lestvice, so prispevale k njegovemu razvoju glasbil, ki so reproducirala intervale do šestnajstine tona. Predstavil jih je v New Yorku leta 1926. Najbolj znana sta octavina z osminkami tona in arpa citera s šestnajstinkami tona. Ohranjenih je več posnetkov Carillove glasbe, predvsem godalnih kvartetov. 1897 – Edwin Steve Votey je izumil pianolo, instrument, ki je uporabljal vnaprej luknjani perforirani papir, ki se je premikal čez tanek mostiček. Luknje v papirju so odgovarjale 88 odprtinam v klavirski tipkovnici. 1898 – Valdemar Poulson (1869–1942) je patentiral svoj Telegraphone, prvi magnetni snemalni aparat.
20. stoletje 1906 – Thaddeus Cahill je izumil dinamofon, pripravo, ki je producirala glasbo z dinamom na izmenični tok. To je bil prvi umetno ustvarjen zvok. Dinamofon je bil tudi znan kot telharmonij. Instrument je tehtal več kot 200 ton in je bil namenjen prenosu zvoka prek telefonskih žic, čeprav so bile žice preveč rahle za vse signale. Generatorji so proizvajali tone različnih frekvenc in jakosti. 1907 – Ferruccio Busoni (1866–1924) je verjel, da je dotedanji glasbeni sistem zelo omejen, zato je trdil, da je istrumentalna glasba mrtva. V svoji razpravi o estetiki Skica nove glasbe (Sketch of a New Music) je razpravljal o prihodnosti glasbe. 1910 – V New Yorku so prvič oddajali radio. Prva radijska postaja je bila prav tako v New Yorku ustanovljena leta 1920. 1912 – Henry Cowell (1897–1965) je v klavirski glasbi predstavil zvočne ploskve (); primera sta banshee in eolska harfa. 1914 – Prvi koncert futuristične glasbe. Koncertno prireditev, imenovano Umetnost hrupov, sta priredila Filippo Marinetti in Luigi Russolo v Milanu. 1920 – Ruski skladatelj Lev Theremin je izumil eterofon (pozneje imenovan teremin ali tereminovoks). Instrument je uporabljal dva oscilatorja v vakuumski cevi, s katerima je proizvajal tone. Imel je tudi anteno, s katero je bilo mogoče doseči dinamične spremembe. Uporabljali so ga številni skladatelji, vključno z Edgarjem Varesejem. 1922 – Skladatelj Darius Milhaud je eksperimentiral s transformacijo vokala z uporabo sprememb hitrosti fonografa. Ottorino Respighi (1879–1936) je v skladbi Pini di Roma uporabil fonografski posnetek slavčkov. 1926 – Nemški skladatelj Jörg Mager je sestavil elektronski instrument sferofon. Instrument je bil prvič predstavljen na Donaueschingenskem festivalu. Ruski skladatelj Nikolaj Rimski-Korsakov je za ta instrument skomponiral nekaj eksperimentalnih del. Mager je pozneje izdelal še partiturofon in kalejdofon, ki sta se oba uporabljala na glasbenih odrih. Vsi ti instrumenti so bili uničeni v drugi svetovni vojni. George Antheil (1900–1959), ameriški izseljenec v Franciji, je skomponiral Ballet Mechanique. Delo je bilo napisano za klavirje, ksilofone, pianolo, hišne zvonce in letalski letalski propeler. 1928 – Maurice Martenot je sestavil instrument, imenovan ondes Martenot (najprej imenovan ondes musicales). Ta instrument je bil zasnovan podobno kot teremin, vendar je namesto radijske antene za doseganje kondenzatorskih diferenc uporabljal premično električno pripravo. Skladbe zanj so psali Arthur Honegger, Olivier Messiaen, Darius Milhaud, Henri Dutilleux in Edgar Varese. Friedrich Trautwein (1888–1956) je izumil travtonij. Za to glasbilo so skladbe napisali Hindemith, Richard Strauss in Varese, ohranil pa se ni noben posnetek. 1929 – Američan Laurens Hammond je iznašel Hammonove orgle, novachord, solovox in različne reverbne naprave. Hammondove orgle so uporabljale 91 vrtečih se elektromagnetnih ploščatih generatorjev, ki jih je poganjal sinhroni motor, povezan s prestavami in tonskimi kolesi. Deloval je po načelu aditivne sinteze. 1931 – Ruth Crawford Seeger je skomponiral Godalni kvartet 1931. To je bila ena od prvih skladb, v kateri je bil uporabljen razširjeni serializem, sistematična organizacija tonskih višin, ritma, dinamike in artikulacije. Henry Cowell je v sodelovanju z Leonom Thereminom sestavil ritmikon, instrument, ki je lahko igral metrične kombinacije skoraj neomejene kompleksnosti. Za ta instrument je Cowell skomponiral Rhytmicana concerto. Jörg Mager je dobil nalogo, da ustvari elektronske glasove zvonov za bayreuthsko postavitev Parsifala. 1935 – Podjetje Allegemeine Elektrizitäts Gesellschaft (AEG) je predstavilo prvi magnetofon. 1937 – Orson Welles je režiral Vojno svetov pisatelja Herberta Georgea Wellsa. Bil je prvi filmski režiser, ki je uporabil tehniko fade-in in fade-out, na filmu pa je bila prvič predstavljena leta 1941 (Državljan Kane). Do takrat so vsi filmski režiserji uporabljali ostre glasbene reze. Sestavili so elektroakustični klavir electrochord. 1938 – Sestavili so novachord. 1939 – John Cage (1912–1992) je začel eksperimentirati z indeterminacijo (naključno glasbo). V svoji skladbi Imaginary Landscape No. 1 so izvajalci predvajali glasbo iz več elektronskih predvajalnikov in menjali spremenljivko hitrosti. Nastala je plastična avdiokaseta. Zasnovan je bil sonorous cross (glasbilo, podobno tereminu). 1941 – Iznašli so instrument ondiolin. 1944 – Percy Grainger in Burnett Cross sta patentirala stroj, ki je glasbo »osvobodil« nujnosti ustaljene uglasitve in ritmične netočnosti izvajalcev. Mehanska invencija za komponiranje svobodne glasbe je uporabljala 8 oscilatorjev in sinhrono napravo v povezavi z občutljivim fotopapirjem z namenom, da bi se projektirana notacija lahko spremenila v zvok. 1947 – V Bellovih laboratorijih (Bell Labs) so razvili radijski tranzistor. Ustvarjen je bil instrument klaviolina. 1948 – Ameriški skladatelj John Scott Trotter je sestavil aparat za skladanje popularne glasbe. Kanadčan Hugh LeCaine je izdelal electronic sakbutt, instrument, ki je zvenel kot violončelo. Pariški radijski tehnik Pierre Schaeffer je napisal več kratkih etud, ki jih je poimenoval musique concrete. Oktobra 1948 so Schaefferjeve zgodnje etude radijsko prenašali v okviru »Koncerta hrupov« (). Joseph Schillinger je napisal knjigo Matematične osnove umetnosti ().