Židovska steza je ena izmed manjših ulic v Ljubljani.
Zgodovina Do leta 1515 je bila steza v središču ljubljanskega getaVlado Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane (Ljubljana: Park, 1992), 10., po katerem je bila tudi pozneje poimenovana.
Janez Vajkard Valvasor poroča, da je bila v njegovem času steza poimenovana kot Reverentz-Gässlein (dobesedno Uličica spoštovanja), pri čemer pa ne poroča o slovenskem imenu. Šele v začetku 19. stoletja (leta 1802Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 29-30. ) pa se je pojavilo ime Židovska steza/Judensteig.Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 14. Drugo slovensko ime za to ulico je bil tudi Judovski hod.Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 43.
Iz zapisov je znano, da je v Ljubljani vsaj dve stoletju obstajala sinagoga oz. molilnica, a ne obstajajo dovolj podrobni podatki, kje točno se je nahajala in katere vse dejavnosti so potekale v njej.Mihaela Hudelja: Judje v Ljubljani od 13. do 19. stoletja. v Etnolog 4 (1994), 123. Sinagoga se je nahajala v hiši na današnji Židovski stezi št. 4. Sinagogo je po izgonu Judov iz spodnjeavstrijskih dežel leta 1515 nadomestila cerkev Vseh Svetih, ki je delovala že vsaj leta 1516, ko je podeljevala odpustke. Po razmahu protestantizma v 16. stoletju je bila cerkev opuščena in kasneje prezidana.Vlado Valenčič: Židje v preteklosti Ljubljane (Ljubljana: Park, 1992), 11.
Urbanizem Steza poteka v smeri zahod-vzhod, pravokotno na Ljubljanico. Na zahodu je steza omejena s križiščem z Peternelovo in Gosposko ulico ter na vzhodu s Hribarjevim nabrežjem. Stezo seka Židovska ulica.
Do konca 18. stoletja so se ob stezi in ulici nahajale tri pritlične in pet enonadstropnih hiš, ki so jih nato vse (razen ene) nadzidali v dvo- ali tronadstropne hiše.
Viri in opombe
Glej tudi seznam cest in ulic v Ljubljani
Kategorija:Ulice v Ljubljani