thumb|Šejk Hodža Ahrar (mojster svobode)
Hodža (; ; ujgursko خوجا; ; ; ; ) je bil v Srednji Aziji naziv potomcev znanega srednjeazijskega nakšbandskega sufijskega učitelja Ahmeda Kasanija (1461–1542) in drugih nakšbandskih intelektualcev pred Baha al-Dinom Nakšbandom. Najmočnejša verska osebnost v poznem timuridskem obdobju je bil Šejk Hodža Ahrar.The letters of Khwāja ʻUbayd Allāh Aḥrār and his associates. Prev. Jo-Ann Gross. Leiden: BRILL, 2002. Mongolski vladarji so hodže pogosto imenovali za upravitelje Altišahra, današnje Tarimske kotline v Šindžjangu na Kitajskem.
Hodže iz Altišahra so trdili, da so sajidi, potomci preroka Mohameda. Člani Bratovščine Altišahra jih še vedno imajo za take. Čeprav sam Ahmed Kasani, med svojimi privrženci znan kot Mahdum-i-Azam ali 'veliki mojster', ni nikoli obiskal Altišahra, so mnogi njegovi potomci, znani kot mahmudzadi in z nazivom hodža, igrali pomembno vlogo v politiki regije od 17. do 19. stoletja.
Po smrti Ahmeda Kasanija je med hodži prišlo do razkola. Ena skupina je postala privrženka Mahmudovega starejšega sina Hodže Mohameda Amina, bolj znanega kot Išan-i-Kalan, druga pa se je pridružila njegovemu mlajšemu sinu, Hodži Mohamedu Išaku Valiju. Zdi se, da so privrženci Išan-i-Kalana dobili ime Ak Tagliki ali Beli gorjani, privrženci Išaka pa Kara Tagiki ali Črni gorjani. Imeni se nista nanašali na kraje, kjer so živeli njihovi privrženci. Oboji so prebivali v nižavju in mestih vzhodnega Turkestana in oboji sklepali zavezništva s Kirgizi iz sosednjih gora, ki so jih očitno podpiral v njihovih medsebojnih bojih. Kirgiška plemena zahodnega Tjanšana severno od Kašgarja so bila znana kot Beli gorjani, kirgiška plemena iz Pamirja, Karakoruma in Kunluna pa kot Črni gorjani. Sekti sta prevzeli ime vsaka svojega kirgiškega zaveznika.
Seznam hodž Opomba: Naslednji seznam je nepopoln in včasih morda nekoliko netočen. Izključuje tudi več stranskih linij, ki so vladale manjšim ozemljem in so bile relativno nepomembne.