Pajkend ali Pojkent (uzbeško: Pojkend) je bilo starodavno mesto v Uzbekistanu, eno največjih v Buharski oazi. Nahaja se v spodnjem toku reke Zarafšan. Mesto je bilo sestavljeno iz citadele, dveh naselij in raboda (predmestja).
Kot del Koridorja Zarafšan-Karakum je Pajkend pod zaporedno številko 1675-025 vpisan na čakalnem seznamu z vpis v seznam krajev svetovne dediščine. Mesto se zdaj obnavlja.
Zgodovina thumb|upright|levo|Okrašene vilice iz 7.-8. stoletja, najdene v Pajkendu thumb|200px|Steklenica, Pajkend, 10.-12. stoletje
V začetku 8. stoletja je bilo mesto veliko trgovsko središče, zaščiteno z obzidjem zidakov iz blata in notranjo citadelo. Ko so arabski osvajalci v 8. stoletju dosegli Buharsko oazo, je bilo prebivalstvo prisiljeno plačevati davek. Prebivalci so se leta 706 uprli, po nekaterih zgodbah zato, ker je arabski guverner poskušal izkoristiti lokalno dekle, bolj verjetno pa zato, ker prebivalci niso želeli več plačevati davka.
Arabski guverner Horasana Kutajba ibn Muslim se je odločil dati zgled in pokoriti mesto. Oblegovalci so spodkopali mestno obzidje, ki se je nato zrušilo in zasulo kopače, mesto pa je kljub temu padlo. Vsi branilci so bili sistematično pobiti, ženske in otroci pa odpeljani v ujetništvo. Arabci so pridobili ogromno plena in stalili številne dragocene starodavne srebrne predmete, da bi plačali muslimanske vojake. Mesto si ni po plenjenju nikoli opomoglo in ga je kmalu zasenčila sosednja Buhara.
Opis thumb|levo|250px|Oljenka z dvema stenjema, Pajkend, 11.-12. stoletje Arheološke raziskave so pokazale, da je bil Pajkend ustanovljen kot majhna vas v 4. stoletju pr. n. št. in bil kasneje preoblikovan v trdnjavo. V tem obdobju je postal trgovsko središče, saj je povezoval južne države Baktrijo, Indijo in Iran s severnimi državami na Uralskem gorovjuu, porečju Volge in severnim Kavkazom. Bil je tudi pomembno vojaško oporišče in kasneje mesto na svilni poti.
V kitajskih kronikah je bil Pajkend opisan kot mesto v kraljestvu An (安, Buhara) in središče kanata Bi (毕). Mesto ni nikoli imelo guverjerja, ampak mu je vladal trgovski svet, tako da je bilo od 6. do 7. stoletja republika in v polnem pomenu besede. Znanstveniki Inštituta za arheologijo Akademije znanosti Republike Uzbekistan so dolgo časa znanstveno raziskovali ruševinah mesta. V citadeli so odkrili zaratustrske templje, palačo in mošejo, zgrajeno v 9. stoletju, ter ostanke stolpa. V notranjem delu mesta so odkrili obrambne zidove, vrata, ulice in ostanke bivalnih prostorov. V predmestjih izven mestnega obzidja so bile lončarije in karavanseraji. Po mnenju raziskovalcev je mesto prenehalo obstajati sredi 9. stoletja zaradi nedostopnosti spodnjega toka reke Zarafšan.Poykent - UNESCO World Heritage Centre
Status kraja svetovne kulturne dediščine Najdišče je bilo 18. januarja 2008 uvrščeno na seznam kandidatov za vpis na seznam Unescove svetovne dediščine kot del koridorja Zarafšan-Karakum na svilni poti.
Sklici
Vir
Kategorija:Arheološka najdišča v Uzbekistanu Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu