Signak (kipčaško سغناق, Sagnak, kazaško: Syğanaq) je bilo starodavno mesto v Srednji Aziji na območju današnje regije Kizilorda v Kazahstanu. Bilo je glavno mesto Modre horde, a je kjub temu skoraj neznano. Regija, v kateri se je nahajal Signak, se je imenovala Farab, mesto pa se je nahajalo med naseljema Isfidžab in Džand. Ime Signak pomeni 'zavetje' in se najde tudi v drugih regijah, zlasti v Zakavkazju.
Po Hetumu iz Korikosa se je Signak nahajal v gorovju Karatau, kjer izvira reka Kara Išuk, pritok Sir Darje. Klaprot pravi, da se je mesto nahajalo na bregovih Mutkana, desnega pritoka Sir Darje, ki izvira iz gorovja Karatau, vendar ne omenja svojega vira. Šerif al-Din govori o Sabranu in Signaku kot dveh obmejnih mestih Turkestana in pravi, da se je Signak nahajal 40 km od Otrarja. Biografska knjiga z naslovom Tabakatol hanefijet, ki jo je napisal Ketevi, ga postavlja v bližino sodobnega mesta Jassi v Turkestanu. Zdi se, da je bil Signak eno glavnih turških naselij vzhodno od Kaspijskega jezera. Mahmud Kašgari je izrecno navedel, da je bilo Signak mesto Oguzov, al-Mukadasi pa ga povezuje tudi z Otrarjem. Na podlagi vseh teh informacij se zdi najbolj smiselna lokacija mesta območje okoli Babaj Kurgana. Signak bi lahko bile tudi ruševine nekaj kilometrov severovzhodno od Tjumen Arika ob železniški progi Orenburg-Taškent.
Zgodovina Domneva se, da je bila v 10. stoletju ob oguški meji nestalno naseljena trgovska postaja, kjer so Oguški Turki izmenjevali svoje izdelke z izdelki muslimanskih držav na jugu. Hudud al-Alam navaja, da so bili med izvoznimi izdelki kompozitni loki. Regija se je imenovala Dar al-Kufr.
V 12. stoletju je bil Signak prestolnica še vedno poganskega Kipčaškega kanata, izpostavljena napadom muslimanov z juga. Znana sta vsaj dva vdora, eden leta 1152 in eden leta 1195 iz Horezma. Drugi napad se je zgodil med vladanjem Kajir Toku Kana. Na začetku 13. stoletja je regijo osvojil Ala al-Din Mohamed in jo priključil svojemu cesarstvu. Po obleganju so mesto leta 1220 zavzeli Mongoli in pobili vse prebivalce.
Konec 14. stoletja je regijo zavzel Timurlenk. Leta 1427 Barak Kan, kan Modre in Zlate horde, zahteval, da mu Timujev sin Šahruh Mirza prepusti Signak, vendar je slednji zahtevo zavrnil. Barak je nato na silo osvojil mesto. Timuridi so po njegovi smrti okoli leta 1428 ponovno zavzeli Signak, potem pa ga je leta 1446 zavzel Abul Hajr, ustanovitelj Uzbeškega kanata. Leta 1457 se je 7 km južno od mesta odvila bitka pri Kuk Kašani ali Kök Kašani, v kateri so Kalmiki premagali Uzbeke in Abul Hajr je moral sprejeti mirovne pogoje, kakršne mu je ponudil Kalmik Uz Timur.
V Signaku je bil rojen Mohamed Šajbani, ustanovitelj Buharskega kanata kanata in dinastije Šajbanidov.
V 16. stoletju je Signak pripadel Kazahstanu in sčasoma izgubil pomen in izginil.
Sklic
Vira
Henry Hoyle Howorth: History of the Mongols, from the 9th to the 19th Century. Part II, division I. The so-called tartars of Russia and Central Asia. London: Longmans, Green and Co, 1880.
Kategorija:Arheološka najdišča v Kazahstanu