Jelka Vesenjak-Hirjan, slovenska zdravnica, virologinja in epidemiologinja, * 2. februar 1913, Ljubljana, † 21. februar 1992, Zagreb, Hrvaška.
Kot dolgoletna vodja laboratorija na Zavodu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Zagrebu je pomembno prispevala k poznavanju zoonoz v takratni Jugoslaviji.
Življenje in delo Rodila se je v družini politika Ivana Vesenjaka in njegove žene Marije (roj. Skulj). Po končanem osnovnem in srednjem šolanju v Mariboru je vpisala študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1941 končala na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je vključila v partizane in delovala najprej kot vodja partizanske bolnišnice na Kalniku, kasneje pa kot zdravnica 33. divizije X. korpusa NOVJ in zdravstvena referentka okrožnega narodnoosvobodilnega odbora Varaždin ter oblastnega NOO Zagreb.
Izkušnja s težkimi razmerami med vojno, med katero je skoraj umrla zaradi tifusa, jo je spodbudila, da se je posvetila epidemiologiji in virologiji. Po vojni se je tako zaposlila na Zavodu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, kjer je ustanovila laboratorij (kasneje samostojen zavod) za virologijo in ga vodila do konca svoje kariere. Vzporedno je postala asistentka na fakulteti in do leta 1964 napredovala do položaja redne profesorice mikrobiologije. Imenovana je bila tudi za predstojnico katedre za bakteriologijo, virologijo in parazitologijo. Leta 1975 se je upokojila.
Kljub skromnim pogojem za delo je na Zavodu za mikrobiologijo s kolegi prispevala več pomembnih odkritij na teh področjih, predvsem v povezavi z zoonozami. Med drugim so odkrili več žarišč klopnega meningoencefalitisa, izolirali povzročitelja in dokazali, da širjenje pospešuje sezonska selitev ovac med pašniki na Hrvaškem. Z izolacijo virusa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice je pojasnila pojavnost te takrat nove bolezni tudi na Slovenskem. Izolirali so tudi virus bhanja, ki ga prav tako prenašajo klopi, in prvi opisali okužbo človeka s tem virusom. Poleg tega so opravili prve študije tifusa in vročice Q na otokih Dalmacije. Odkritja je objavila v več kot 100 znanstvenih in strokovnih delih.
Poleg raziskav je bila Vesenjak-Hirjan aktivna v različnih strokovnih odborih, tako v Jugoslaviji kot v tujini. Med drugim je bila poslanka zdravstveno-socialnega zbora Zvezne skupščine in članica komisije za virologijo pri Svetovni zdravstveni organizaciji. V slednji vlogi je več let delovala kot strokovnjakinja v Burmi, Egiptu, na Cejlonu in drugod.
Priznanja Za medvojno delo je bila odlikovana z redi zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki, za hrabrost, bratstva in enotnosti z zlatim vencem in dela z rdečo zastavo. Bila je tudi nosilka partizanske spomenice 1941. Leta 1981 ji je SR Hrvaška podelila nagrado za življenjsko delo v medicini.
Sklici
Kategorija:Slovenski zdravniki Kategorija:Slovenski virologi Kategorija:Slovenski epidemiologi Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Zagrebu Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941 Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ) Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti Kategorija:Nosilci reda dela