Most je slovenska revija, ki je začela izhajati v Trstu leta 1964.https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/29251073/nuk
Revija je bila namenjna bralcem, ki jih zanima »leposlovje in kultura«, sčasoma je postala »revija za kulturo in družbena vprašanja«. Med leti 1964 in 1966 je bila revija tromesečna, saj so prva tri leta izdali po štiri številke, nato so od leta 1967 izdajali tudi dvojno številko, od leta 1969 pa le dve številki na leto, saj sta bili obe dvojni. Od leta 1984 je vsako leto bila na razpolago le ena dvojna številka revije do leta 1988, sledil je nekaj letni premor do leta 1992, ko je izšla zadnja dvojna številka revije z zaporedno številko 79/80.
Zgodovina revije Ideja za novo slovensko revijo je nastala 15. avgusta 1963, ko se je z Opčin nad Trstom skupina mlajših in nekaterih starejših slovenskih izobražencev podala ob poletnem Marijinem prazniku na romanje k cerkvi na Repentabru. Med temi so bili pesnika Vinko Beličič in Stanko Janežič, časnikar Franc Jeza, urednik in profesor Jože Peterlin, literarni zgodovinar, kritik in pedagog Martin Jevnikar ter nekateri mlajši, med katerimi publicist Lev Detela, pesnica Milena Merlak, publicist Aleš Lokar, študent na Dunaju Vladimir Vremec, ki so vsekakor imeli med sabo več različnih mnenj in stališč na sicer skupni krščanski podlagi. Takrat so bili Slovenci v Trstu strogo idejno ločeni, saj so bili razcepljeni na katoliški del in na tako imenovano progresivno levico, kar sploh ni bil dober kvas za pot v nov način kulturnega in družbenega življenja po večletnem italijanskem fašizmu in drugi svetovni vojni v znamenju dialoga in tolerance, zato je bilo treba v marsičem orati ledino. Takrat je v Trstu že izhajala "družinska revija" Mladika, kjer je marsikdo že sodeloval, a so med ustanoviteljii Mosta bili prepričani, da je potreben vseslovenski preboj v različno, manj regresivno in ideološko obremenjeno slovensko družbo, vseeno pa mnogim ustanavljanje nove tržaške zamejske revije ni bilo všeč. Kljub vsemu je prva številka MOSTA januarja 1964 zagledala luč sveta in naj bi bil tromesečnik za leposlovje in kulturo, leta 1967 so reviji dali podnaslov "revija za kulturo in družbena vprašanja", od leta 1973 pa je revija ostala brez vsakega programskega podnaslova.
Uredništvo se je med leti spreminjalo, saj so v prvi številki v urednikški odbor zapisani Vinko Beličič, Lev Detela, Flori Lipuš, Aleš Lokar in Drago Štoka, a že v drugi številki je različen uredniški odbor, saj so ga sestavljali Lev Detela (glavni urednik), Drago Štoka (odgovorni urednik), Stanko Janežič, Aleš Lokar in Vladimir Vremec. Leta 1966 je v uredniški odbor vstopil arhitekt Boris Podrecca, ki je vsekakor revijo oblikoval od prve številke, kasneje se je vključil tudi pisatelj Alojz Rebula. Aleš Lokar (od prve številke) in Vladimir Vremec (od drugega letnika) sta bila v uredniškem odboru dokler je revija izhajala.
Prispevki, eseji in študije v Mostu z vprašanji o slovenskem narodu – zgodovini, razvoju, značaju, perspektivah ipd. in so mnogo prispevali k oživitvi debat in demokratičnosti v pojasnjevanju in zagovarjanju različnih argumentov, s tem pa tudi k uvajanju pluralnosti v slovensko družbo. Pisci v reviji Most so bili stalno v nekoliko polemičnem razmerju z revijo Zaliv Borisa Pahorja (ki je nastala dve leti po Mostu) in so imeli izrazito odklonilen odnos do Primorskega dnevnika. Leta 1971 (in to do zadnje številke) je postala revija dvojezična, vsa slovenska besedila so bila objavljena tudi v italijanskem prevodu in obratno, tako bi lahko tudi italijanski someščani v Trstu začutili slovenski utrip mesta, saj sta bili dialog in medsebojni odnosi zelo pogosti temi.
Sklici Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji Kategorija:Slovenske revije