Bodrumska mošeja ( ali Mesih Paša Camii poimenovana po svojem predelovalcu) v Carigradu v Turčiji je nekdanja vzhodnopravoslavna cerkev, ki so jo Osmani spremenili v mošejo.Ne smemo je zamenjati z Mesih Mehmed Paşa Camii, ki je še ena mošeja, ustanovljena v poznem 16. stoletju. Cerkev je bila znana pod grškim imenom Myrelaion ().Identifikacija cerkve je bila mogoča zaradi natančnega opisa, ki ga je podal Peter Gilli v svojem topografskem delu o Konstantinoplu. Striker (1981), p. 3.
Lega Čudovito bizantinsko stavbo danes s treh strani precej neskladno dušijo moderni stanovanjski bloki. Stoji v Carigradu v okrožju Fatih v soseski Laleli, kilometer zahodno od ruševin Velike palače.
Zgodovina
Nekaj let pred letom 922, verjetno med vojnami proti Bolgariji Simeona I., je drungarij Roman I. Lekapen kupil hišo v deveti regiji Konstantinopla, nedaleč od Marmarskega morja, na kraju Myrelaion ( 'mesto mire' v grščini).The seller was one Kraterios. Striker (1981), p. 6. Po njegovem ustoličenju je ta stavba postala jedro nove cesarske palače, ki naj bi izzvala sosednjo Veliko konstantinopelsko palačo in družinsko svetišče družine Lekapen.The Cambridge Medieval History (1995), p. 563.
Palača Myrelaion je bila zgrajena na vrhu velikanske rotunde iz 5. stoletja, ki je bila z zunanjim premerom 41,8 metra druga največja v starodavnem svetu, za rimskim Panteonom. V 10. stoletju rotunda ni bila več uporabljena, nato pa so jo – verjetno Roman sam – spremenili v cisterno tako, da so njeno notranjost prekrili z obokanim stropom, ki ga je nosilo vsaj 70 stebrov.Striker (1981), p. 13. V bližini palače je cesar zgradil cerkev, ki jo je že od začetka nameraval uporabiti kot družinsko grobnico.Cesar je iz cerkve sv. Mamasa prinesel tri marmorne sarkofage cesarja Mavricija in njegovih sinov. Udarnik (1981), str. 6.
Prva tu pokopana oseba je bila njegova žena Teodora decembra 922, sledil ji je njegov najstarejši sin in socesar Krištof, ki je umrl leta 931. S tem je Roman prekinil šeststoletno tradicijo, po kateri so bili skoraj vsi bizantinski cesarji od Konstantina I. pokopani v cerkvi Svetih apostolov.
Kasneje je cesar svojo palačo spremenil v samostan in po njegovi odstavitvi in smrti v izgnanstvu kot menih na otoku Prote (sodobni ), je bil junija 948 tudi on pokopan v cerkvi.Poleg tega je bila njegova hčerka Helena, vdova Konstantina VII. Porfirogeneta in edina zakonita povezava Romana s cesarstvom, pokopana v Mirelaionu, namesto cerkvi Svetih apostolov, poleg svojega moža. Striker (1981), str. 6.
Svetišče je opustošil požar leta 1203Najverjetneje se je to zgodilo 18. avgusta 1203, ko je skupina flamskih vojakov, ki so jim pomagali pisanski in beneški mornarji, zanetila velik požar v južnem delu Konstantinopla, da bi krila svoj umik. Striker (1981), str. 29. med četrto križarsko vojno. Stavba, ki je bila opuščena med latinsko okupacijo Konstantinopla (1204–1261), je bila popravljena ob koncu 13. stoletja v obdobju paleološke obnove.
Po osmanski osvojitvi Konstantinopla leta 1453 je veliki vezir Mesih Paša okoli leta 1500, v času vladavine Bajazida II., spremenil Myrelaion v mošejo. Mošeja je dobila ime po svoji podkonstrukciji (), poznana pa je bila tudi pod imenom ustanovitelja. Stavbo so znova prizadeli požari v letih 1784 in 1911, ko je bila opuščena.
Leta 1930 je izkopavanje, ki ga je vodil David Talbot Rice, odkrilo okroglo cisterno. V letih 1964–1965 je radikalna obnova, ki jo je vodil Arheološki muzej v Carigradu, zamenjala skoraj vse zunanje zidove stavbe, nato pa je bila obnova prekinjena."Restavracija" je nadomestila 90 % prvotnega zidu z novimi betonskimi zidaki, ki so spremenili linije oken in vrat, izbrisali zidarske fuge in odstranili občutljive nazobčane plasti, ki so določili prvotne linije stavbe. Mathews (1976), p. 209. Leta 1965 sta se dve vzporedni izkopavanji pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja Cecila L. Strikerja in R. Naumanna osredotočili na podkonstrukcijo in na cesarsko palačo. Stavba je bila dokončno obnovljena leta 1986, ko je bila ponovno odprta kot mošeja. Leta 1990 je bila obnovljena tudi cisterna, ki je nekaj let gostila nakupovalno središče. Zdaj cisterno uporabljajo ženske za molitev.
Arhitektura
Stavba Stavba, katere zid je v celoti sestavljen iz opeke, je zgrajena na temeljni konstrukciji iz izmeničnih nizov opeke in kamna in ima tloris grškega križa (ali kvinkunks) z devet metrov dolgo stranico.
Osrednjo ladjo (naos) prekriva krovna kupola z bobnom, ki ga prekinjajo obokana okna, kar daje strukturi valovit ritem. Štiri stranske ladje so pokrite s banjastimi oboki. Stavba ima na zahodu narteks, na vzhodu pa svetišče. Osrednji del narteksa je pokrit s kupolo, obe stranski traveji s križnimi oboki. Ladja je pregrajena s štirimi stebri, ki so v osmanskem obdobju nadomestili prvotne stebre. Številne odprtine - okna, okulus in oboki - dajejo svetlobo prostoru.
Zunanjost stavbe zaznamujejo polvaljasti oporniki, ki členijo fasado. Prvotno je obstajal tudi eksonarteks, ki pa ga je v osmanskem obdobju nadomestil lesen portik. Stavba ima tri poligonalne apside. Osrednja pripada svetišču (bema), stranske pa sta del dveh deteljasto oblikovanih stranskih kapel (pastoforij), protezisa in diakonikona.
Osmani so blizu narteksa zgradili kamnit minaret. Stavba je bila prvotno okrašena z marmornato oblogo in mozaiki, ki so popolnoma izginili. Kot celota Bodrumska mošeja kaže močne analogije s severno cerkvijo kompleksa Fenari Isa.Krautheimer (1986), p. 404.
Podkonstrukcija Podkonstrukcija je v nasprotju z objektom stroga in groba. Prvotno je bil njen namen samo dvigniti cerkev na raven Lekapenosove palače. Po obnovi v obdobju Paleologov je bila uporabljena kot grobna kapela.Med izkopavanjem v podkonstrukciji so bili najdeni ostanki freske, ki prikazuje darovalko, ki daruje Teodokos Hodegetriji. Striker (1981), p. 31.
Ta zgradba je prvi primer zasebne pogrebne cerkve bizantinskega cesarja, s čimer se začne tradicija, značilna za poznejša obdobja Komnenov in Paleologov.Drugi primeri so kompleks Pantokratorja in cerkev Svetega Janeza Krstnika v Lipah. Poleg tega stavba predstavlja lep primer cerkve tipa grškega križa, novega arhitekturnega tipa srednjebizantinske arhitekture.
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Archnet – Bodrum Mosque Byzantium 1200 – Myrelaion Church
Kategorija:Konstantinopel Kategorija:Zgradbe in objekti v Carigradu Kategorija:Mošeje v Turčiji Kategorija:Bizantinska arhitektura Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju