Prave dvokaličnice ali evdikote, ponekod tudi evdikotiledone in Eudicotidae, so klad (monofiletska skupina) kritosemenk, katerega pripadniki imajo ob kalitvi prisotna dva klična lista. Prepoznavnost je skupina dobila, potem ko je bilo ugotovljeno, da tradicionalna delitev kritosemenk na enokaličnice in dvokaličnice ne daje dveh monofiletskih skupin, ampak so dvokaličnice parafiletska skupina.
Tradicionalno nekateri avtorji prave dvokaličnice imenujejo tudi trikolpatne dvokaličnice ali nemagnolidne dvokaličnice. Te botanične izraze sta leta 1991 predstavila evolucijski biolog James A. Doyle in paleobotanik Carol L. Hotton, ki sta želela poudariti odcepitev trikolpatnih dvokaličnic od starejših in manj specializiranih skupin dvokaličnic.
Številne dobro poznane rastline spadajo med prave dvokaličnice; na primer mnoga drevesa in kulturne rastline, ki se uporabljajo v prehrani. Nekatere pogoste in prepoznavne prave dvokaličnice so zlatica (Ranunculus), regrat (Taraxacum), jablana (Malus) in javor (Acer). Večina listnatih dreves prav tako spada med prave dvokaličnice, z izjemo nekaterih pripadnic magnolidnega kompleksa (magnolid) in dvokrpega ginka (Ginkgo biloba).
Opis Za prave dvokaličnice so značilne številne podobnosti, med pomembnejše pa spada predvsem trikolpatni pelod, za katerega je značilno, da ima na svoji površini tri zareze (tudi kolpe, kalilne odprtine).
Nedavni molekularni dokazi so potrdili, da so kritosemenke s trikolpatnimi pelodnimi zrni in značilnostmi dvokaličnic tesno evolucijsko sorodne. Med evdikote, ki jim v slovenščini pogosteje pravimo prave dvokaličnice, spada večina rastlin, ki so bile tradicionalno obravnavane kot dvokaličnice. Izraz prave dvokaličnice se nanaša na enega izmed dveh največjih kladov kritosemenk (vsebujoč več kot 70% vseh kritosemenk), medtem ko enokaličnice predstavljajo drug klad. Preostale kritosemenke so pripadniki magnolidnega kompleksa (magnolid) in bazalnih kritosemenk ali paleodikot (skupina ANITA/ANA).
Taksonomija Starejše ime za prave dvokaličnice je tudi trikolpate ali trikolpatne dvokaličnice, kar se nanaša na njihova pelodna zrna, ki imajo na zunanji ovojnici tri zarezice. Za vse pripadnike pravih dvokaličnic je značilen trikolpaten pelod ali druga oblika peloda, ki izvira iz tovrstnih pelodnih zrn. Nasprotno večina ostalih semenk (torej golosemenke, enokaličnice in bazalne kritosemenke) proizvaja monosulkatni pelod, za katerega je značilna ena podolgovata kalilna odprtina na polu (tako imenovan sulkus). Nekateri botaniki priporočajo uporabo imena trikolpatne dvokaličnice (trikolpate), ker se na tak način izognemo zamenjavi pravih dvokaličnic z dvokaličnicami, ki niso monofiletska skupina.
Ime prave dvokaličnice se uporablja v vseh sistemih APG (od prve različice, sistema APG iz leta 1998, do četrte različice, sistema APG IV iz leta 2016). Nanaša se na klad oziroma monofiletsko skupino, ki vključuje večji delež nekdanjih dvokaličnic.
Podkategorije Prave dvokaličnice v skladu s sistemi APG delimo na dve večji skupini: bazalne prave dvokaličnice (bazalne evdikote) in osrednje prave dvokaličnice (osrednje evdikote). Bazalne prave dvokaličnice je neformalno ime za parafiletsko skupino, medtem ko so osrednje prave dvokaličnice monofiletska skupina. Študija iz leta 2010 je predlagala, da bi lahko osrednje prave dvokaličnice delili dalje na dva klada: Gunnerales in klad, imenovan Pentapetalae, kamor bi spadale preostale osrednje evdikote.
Pentapetalae se deli na tri klade: Dilleniales superozide, kamor spadajo Saxifragales (kamnokrečevci) in rozide (sistem APG IV med rozide vključuje tudi vinikovce, Vitales) superasteride, ki jih sestavljajo Santalales (lanikovci), Berberidopsidales, Caryophyllales (klinčkovci) in asteride
Delitev pravih dvokaličnic je razvidna iz spodnjega kladograma:Temelji na:
Spodaj je podrobnejša delitev pravih dvokaličnic, ki temelji na sistemu APG IV in prikazuje vsak klad ter pripadajoče redove:
klad Prave dvokaličnice red Ranunculales (zlatičevci) red Proteales red Trochodendrales red Buxales (pušpanovci) klad Osrednje prave dvokaličnice red Gunnerales red Dilleniales klad Superrozide red Saxifragales (kamnokrečevci) klad Rozide red Vitales (vinikovci) klad Fabide red Fabales (stročnice) red Rosales (šipkovci) red Fagales (bukovci) red Cucurbitales (bučevci) red Oxalidales red Malpighiales red Celastrales (trdoleskovci) red Zygophyllales klad Malvide red Geraniales (krvomočnikovci) red Myrtales (mirtovci) red Crossosomatales red Picramniales red Malvales (slezenovci) red Brassicales (križničevci) red Huerteales red Sapindales (javorovci) klad Superasteride red Berberidopsidales red Santalales (lanikovci) red Caryophyllales (klinčkovci) klad Asteride red Cornales (drenovci) red Ericales (vresovci) klad Kampanulide red Aquifoliales red Asterales (košarnice) red Escalloniales red Bruniales red Apiales red Dipsacales (ščetičevci) red Paracryphiales klad Lamide red Solanales (razhudnikovci) red Lamiales (ustnatičevci) red Vahliales red Gentianales (sviščevci) red Boraginales red Garryales red Metteniusales red Icacinales
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Prave dvokaličnice