Ciudad de México [sjudád dé méhiko] () je glavno mesto Mehike. Ne pripada nobeni zvezni državi, temveč je samostojno zvezno okrožje (Distrito Federal). Ustanovil ga je Hernán Cortés leta 1521 na ruševinah Tenochtitlana, prestolnice Aztekov, na sredi danes skoraj izsušenega jezera Texcoco.
V Metropolitanskem območju živi več kot 20 milijonov ljudi, tako je Ciudad de México eno največjih mest na svetu. Je tudi med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V mestu vlada velika brezposelnost, ki je posledica hitrega dotoka prebivalstva s podeželja. Veliko je kriminala in pouličnih prodajalcev. Mesto leži na tektonsko aktivnem območju, zaradi jezerskih sedimentov se ugreza.
Ime mesta Mehičani svoje glavno mesto običajno imenujejo México ali el D.F. (El De-Efe, okrajšava za Distrito Federal). Torej, ko govorimo o Méxicu, je mesto običajno mišljeno - napisana kot »México DF«. Manj pogosto in običajno samo v uradnih primerih se reče La Ciudad de México. Država Mehika pa je svoje ime dobila po imenu njenih prebivalcev. Prebivalci mesta so capitalinos (»prestolničani«), defeños (izhaja iz D.F.) ali chilangos, beseda mexicano se nanaša predvsem na republiko. Ime je prvotno prišlo od azteške besede »Mexica« (beri: mešika), kot so sami sebe imenovali Azteki.
Geografija Geografska lega Ciudad de México leži na južnem koncu 60 km dolge in 100 km široke Mehiške planote, na nadmorski višini povprečno 2.310 metrov in je obdana s treh strani z gorami, tudi znamenitimi vulkani Popocatepetl in Iztaccíhuatl ter pogorjem Sierra Nevada.
Zaradi takega okolja je pogost smog. Že od prazgodovine je ta bazen središče poselitve. Zvezno okrožje (Distrito Federal) ima površino 1.499,03 kvadratnih kilometrov. Na severu, vzhodu in zahodu meji na zvezno državo Mexico in na jugu na državo Morelos.
Metropolitanska regija Ciudad de México se deli na tri različna območja: Megalopolis del Centro de México (MCM): obsega zvezno okrožje in drugih 249 skupnostih v bližini glavnega mesta, tudi Zonas Metropolitanas v Cuernavaca - Cuautla, Pachuca, Puebla - Tlaxcala in Toluca. Občine v MCM so razdeljene med članice: México (99), Tlaxcala (52), Puebla (36), Hidalgo (31) in Morelos (31). Regija pokriva površino 9.763 kvadratnih kilometrov. Zona Metropolitana de la Ciudad de México (ZMCM): Obsega 16 okrožij (delegaciones) glavnega mesta, 40 občin (municipios) zvezne dežele México in ena občina zvezne države Hidalgo. Ima površino 4.986 kvadratnih kilometrov. Območje Metropolitana del Valle de México (ZMVM): regija obsega zvezno okrožje in 58 občin države México in eno občino države Hidalgo. Ima površino 7.815 kvadratnih kilometrov.
Hidrologija Ekosistem pred prihodom Aztekov v osrednjo Mehiko je mogoče dokaj natančno rekonstruirati na podlagi izkopavanj: to je bila pokrajina, ki je imela številna jezera in močvirja. Okoliški hribi so bili večinoma pokriti z borovim in hrastovim gozdom, bilo je mnogo potokov in rek, največje jezero je bilo na severnem Zumpangu. Medtem ko so manjša jezera vsebovala svežo vodo, je bila voda v globokem jezeru Texcoco slana zaradi dušika iz podzemlja, pomanjkanja odtoka in močnega izhlapevanja.
Ko so Azteki prispeli v Mehiško dolino, so našli koruzo, fižol, paradižnik, buče in druge kulturne rastline na namakanih zemljiščih in plavajočih vrtovih imenovanih chinampas, nasipi, namakalni kanali in akvadukti so bili v Dolini običajni. V 15. stoletju so Azteki zgradili nasip, ki je povezoval otok, na katerem je bilo mesto Tenochtitlán, s kopnim. Prav tako je služil kot akvadukt. 16 kilometrov dolg nasip, prekinjen le z nekaj mostovi, je bil zgrajen vzhodno od Tenochtitlana, da je ščitil mesto pred poplavami.
V prvih letih svoje vladavine so Španci napačno ocenili pomen načina gojenja rastlin. Po uničujočih poplavah leta 1540 so se odločili sistem rekonstruirati. Krčenje pobočij zaradi paše živine je povzročilo erozijo. Zemlja ni mogla absorbirati dežja in je odtekala v jezero Texcoco, ki je bilo v času kolonizacije 14 metrov nižje, kot je danes).
S starimi sistemi ni bilo več mogoče obvladovati vodnih mas. V velikih poplavah v letih 1629-1633 je umrlo okoli 50.000 ljudi. Leta 1789 je bil zgrajen kanal in Dolina se je izsušila. Erozija je pripomogla da so viri, ki so prej oskrbovali mesto s pitno vodo usahnili. Oskrba s pitno vodo iz globokih vodnjakov se je povečala (leta 1886 e bilo več kot 1000 vodnjakov). Zaradi vse večje porabe, se je v finozrnati, bentonitni glini podtalnica nižala. Zaradi tega so se nekateri deli mesta med letoma 1891-1970 znižali za do 8,50 m. Problem je tudi z odpadno vodo (fekalijami), ki zaradi lomlenja cevi pronicajo v podtalnico in onesnažujejo pitno vodo.
Geologija Ciudad de México leži v regiji, kjer so potresi nizke in srednje intenzivnosti redni in pogosti. 19. septembra 1985 je bil uničujoč potres z močjo 8,1 stopnje po Richterjevi lestvici z epicentrom v 350 km oddaljeni državi Michoacan. Uradno je bilo 9.500 ljudi mrtvih, okoli 30.000 je ostalo brez strehe nad glavo. poškodovanih je bilo skupaj 2800 zgradb, 880 jih je bilo porušenih. Veliko število žrtev je delno posledica slabe gradnje in mehke podlage na kateri leži mesto.
Mehiška Dolina leži v južnem delu mehiške planote, znane kot Mesa Central. Orografsko ima severni del gorski značaj. Z gozdom pokriti vulkanski stožci, veliki kraterji ugaslih vulkanov, globoki kanjoni, ki jih je raztrgala erozija in z rodovitno zemljo napolnila planote in doline. Središče kmetijstva je tako v Tierra Templada, kjer gojijo fižol, koruzo, pšenico, zelenjavo in sadje. Celotno Mehiško višavje je bogato s svincem, bakrom, kositrom, cinabaritom, žveplom, zlatom in srebrom. Iz plemenitih kovin so Azteki izdelovali čudovit nakit in druge umetniške predmete. Bituminozni premog, ki se pojavi v podaljšku lignitov iz Teksasa in Coahuile, Mehiki zadosti potrebi po premogu.
Upravna delitev mesta Ciudad de México je razdeljen na 16 okrožij (delegaciones). Tabela prikazuje okrožja, katerih prebivalstvo in gostota prebivalstva, so po popisu prebivalstva iz 17. oktobra 2005. Vsak okraj je še nadalje razdeljen v različne dele mesta imenovane colonias. noframe|right|350px|16 okrožij glavnega mesta
Št. Delegación površinav km² število preb.2005 prebivalcev na km² 01 Álvaro Obregón 93,67 706.567 7543 02 Azcapotzalco 34,51 425.298 12.324 03 Benito Juárez 26,28 355.017 13.509 04 Coyoacán 59,19 628.063 10.611 05 Cuajimalpa de Morelos 72,88 173.625 2382 06 Cuauhtémoc 32,09 521.348 16.246 07 Gustavo A. Madero 91,46 1.193.161 13.046 08 Iztacalco 21,84 395.025 18.087 09 Iztapalapa 124,46 1.820.888 14.630 10 La Magdalena Contreras 62,19 228.927 3681 11 Miguel Hidalgo 46,02 353.534 7682 12 Milpa Alta 268,63 115.895 431 13 Tláhuac 88,44 344.106 3891 14 Tlalpan 309,72 607.545 1962 15 Venustiano Carranza 33,07 447.459 13.531 16 Xochimilco 134,58 404.458 3005 mesto skupaj 1.499,03 8.720.916 5818 Vir: Instituto Nacional de Estadística Geografía e Informática.
Podnebje Mesto leži v tropih, ki pa so hladnejši zaradi visoke nadmorske višine. Čez dan je v zimskem času od 20 do 25 °C, ponoči pa se lahko kar precej ohladi. V poletnem času od aprila do junija je od 25 do 30 °C. Od oktobra do maja je suha sezona, deževno obdobje traja od junija do septembra, padavine se pojavljajo v popoldanskem času in zvečer, redkeje zjutraj.
Povprečna letna temperatura je 15,9 °C, poprečna letna količina padavin 816,2 mm. Najtoplejši mesec je maj, v poprečju 18,9 °C, najhladnejša meseca sta december in januar s 12,5 °C. Največ padavin pade v mesecu juliju v povprečju 175,1 milimetrov, najmanj v februarju v povprečju 4,3 milimetre.
Okoljska problematika Največje mehiško mesto se bori s številnimi okoljskimi problemi. To je velika onesnaženosti zraka, problem oskrbe s pitno vodo, neustrezna infrastruktura za odlaganje odpadkov, slab javni prevoz in čezmerni tovorni promet. Kakovost zraka je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najslabših na svetu. Parametri kot so žveplov dioksid, trdni delci, ogljikov monoksid in ozon, so po priporočilih WHO krepko presežena.
Vzrok je predvsem v več kot štiri milijone avtomobilih, 120.000 taksijih, 28.000 avtobusih in več deset tisoč tovornjakih, ki vozijo vsak dan v metropolitansko območje. Zaradi hitre urbanizacije, močnega povečanja obsega prometa in koncentracije industrije, so pretirane emisije onesnaževanja in smog resna grožnja za javno zdravje.
Mesto leži v Mehiški dolini na planoti okoli 2000 metrov nad morjem, ki jo na zahodni, južni in vzhodni strani omejujejo gore. Tople zračne mase več sto metrov v višino in pomanjkanje vetra pri tleh preprečujejo kroženje zraka. Zaprtost doline pojasnjuje, zakaj je v Ciudad de Mexico smog stalna težava. Pogosta je inverzija, posledica so bolezni dihal.
V zadnjih letih je vlada povečala napore za izboljšanje stanja. Uvedli so prepoved vožnje za osebna vozila en dan v tednu, spodbujajo uporabo okolju prijaznejših goriv in zahtevajo, da industrija in gospodinjstva vgradijo čistilne naprave. Mnoge obstoječe obrate so zaprli in zahtevajo strožje okoljevarstvene ukrepe za številne stare industrijske obrate.
Zgodovina Obdobje Aztekov Temelj mesta pod imenom Tenochtitlán sega v leto 1325, ko se je skupina nomadov s severa za stalno naselila na otoku sredi jezera Texcoco. To so bili Azteki, ki so sebe imenovali Mexíca (izgovori Mešika). V skladu s svojo tradicijo, ki so jo prejeli od svojega boga Huitzilopochtla, so našli mesto, kjer so ugotovili, da je orel sedel na kaktus in žrl kačo. Mesto so našli na otoku v jezeru. Orel, kača in kaktus so v današnjem mehiškem grbu.
Lokacija je bila dobro izbrana z vidika zaščite pred sovražniki, jezero je bilo polno rib, v plitvini so ustvarili chinampas - plavajoče vrtove, ki so bili zelo rodovitni. Ko se je mesto širilo, so zgradili povezovalne nasipe s kopnim delom z nekaj mostovi za primer obrambe, pa tudi za omejitev poplav.
Mesto na otoku se je kmalu razširilo na več kot 13 kvadratnih kilometrov. Azteki so v nadaljevanju osvajanj zgradili velik imperij, v katerem je bila živahna izmenjava dobrin.
Kolonialno obdobje
Leta 1519 je Hernán Cortés pristal z majhno špansko vojsko na vzhodni obali in pričel svoj dolg pohod na Tenochtitlan. Pri osvojitvi mesta mu je bilo v pomoč več okoliščin: posedoval je strelno orožje, domačini še nikoli niso videli konj, imel je podporo nezadovoljnih plemen, ki so bili v sporih z Azteki. Azteški vladar je bil globoko veren človek, ki je verjel, da je Cortés bradati bog Quetzalcoatl, ki se je vrnil izpolniti starodavno prerokbo. 8. novembra 1519 je spustil Špance v mesto in jim priredil dobrodošlico. Cortés in njegovi spremljevalci so bili začudeni nad mogočnostjo azteškega mesta s 300.000 prebivalci. Cortés je Moctezumo 17. novembra 1519 zadržal kot talca v svoji palači in ga po tem, ko so mu nanesli zlata in srebra, ubil. Azteki so Špance pregnali iz mesta, a so se ti s pomočjo indijanskih plemen vrnili in 13. avgusta 1521 dokončno zasedli mesto.
Od veličastnega azteškega mesta se ni ohranilo skoraj nič. Španci so sistematično uničevali stare kulture in zgradili na mestih templjev svoje cerkve. Na temeljih palač so zgradili iz azteških kamnov nove palače. Mesto je še naprej raslo, večji del jezera Texcoco so izsušili.
Leta 1535 je Ciudad de Mexico postalo glavno mesto podkraljevine Nove Španije, ki je obsegala vse španske province na severu Amerike, Kostariko, karibske otoke in Filipine. Španska kolonialna oblast je trajala približno tri stoletja. Leta 1551 je bila v glavnem mestu ustanovljena prva univerza (UNAM).
Leta 1692 se je zgodil upor Indijancev, v katerem so bile uničene ali poškodovane številne stavbe, vključno leta 1523 zgrajena uradna rezidenca španskega podkralja. Vzrok nemirov je bilo pomanjkanje hrane, kar je bila posledica slabe letine zaradi dolgotrajnih padavin in poplav v regiji.