Cvito Fisković, hrvaški umetnostni zgodovinar in arheolog, redni član HAZU, * 24. december 1908, Orebić, † 13. julij 1996, Split.
Leta 1928 je končal gimnazijo v Dubrovniku, 1933 pa diplomiral iz umetnostne zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Po diplomi je do leta 1936 služboval kot učitelj, profesor in ravnatelj v Orebiću nato pa kot kustos Arheološkega muzeja v Splitu. Leta 1938 je na zagrebški Filozofski fakulteti doktoriral s tezo o korčulski katedrali. Leta 1943 se je pridružil Partizanom, od 1945 do upokojitve pa je bil ravnatelj Konzervatorskog zavoda za Dalmaciji v Splitu. Redni član HAZU je postal leta 1958.
Organiziral je raziskovalna dela na področju Dalmacije in Dubravnika, predvsem na področju umetnosti srednjegaveka. Objavil je več člankov in razprav v katerih je analiziral umetniška dela, obogatil jih je tudi z novimi arhivskimi dokumenti. Njegova najpomembnejša dela so: Korčulanska katedrala (Zagreb, 1939), Tripun Bokanić, graditelj zvonika trogirske katedrale (Split, 1940), Partizanski spomenici (Split, 1945), Dokumenti o radu naših graditelja i klesara 15. i 16. stoleča u Dubrovniku (Split, 1947), Prvi poznati dubrovački graditelji (Dubrovnik, 1955) ter članek o študiji in konzervatorskih delih na Dioklecijanovi palači v Splitu Prilog proučavanju i zaštiti Dioklecijanove palače u Splitu (JAZU, 1959, št. 279). Leta 1970 je prejel nagrado Socialistične republike Hrvaške za življenjsko delo. Hrvatski biografski leksikon. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 2009. Sklici
Glej tudi Seznam rednih članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Seznam hrvaških umetnostnih zgodovinarjev
Kategorija:Rojeni leta 1908 Kategorija:Umrli leta 1996 Kategorija:Hrvaški akademiki Kategorija:Hrvaški partizani Kategorija:Hrvaški arheologi Kategorija:Hrvaški umetnostni zgodovinarji
hr:Cvito Fisković