Huni (izvirno črkovanje imena ni znano) je bil faraon iz Tretje dinastije Starega egipčanskega kraljestva. Po Torinskem seznamu kraljev je vladal 24 let do okoli leta 2600 pr. n. št.
Hunijev položaj zadnjega faraona Tretje dinastije je dokaj trden, čeprav je vrstni red vladarjev na koncu Tretje dinastije še vedno nezanesljiv. Prav tako ni jasno, pod katerim heleniziranim imenom ga je staroveški zgodovinar Maneto v Egiptiaki uvrstil na svoj seznam faraonov. Huni je najverjetneje istoveten z njegovim Ahesom. Številni egiptologi so prepričani, da je bil oče in neposredni predhodnik faraona Sneferuja, drugi pa temu oporekajo. Znanstveniki vidijo Hunija kot zapleteno osebnost, ker se je dolgo ohranil v egipčanskem izročilu, čeprav se je ohranilo zelo malo njegovih dokumentov, predmetov ali spomenikov.Toby A.H. Wilkinson: Early Dynastic Egypt, Routledge, London/New York 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 85–89.
Dokazi thumb|left|150px|Hunijevo kartušno ime na granitni steli iz ElefantineWinfried Barta: Zum altägyptischen Namen des Königs Aches, Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts, Abteilung Kairo, (MDAIK), vol. 29, von Zabern, Mainz 1973, str. 1–4.
Huni ni dobro dokazan faraon, ker je večina dokazov o njem posrednih. Obstajata samo dva izvirna predmeta z njegovim imenom. Prvi je stožčasta stela iz rdečega granita, odkrita leta 1909 na otoku Elefantina. Stela je visoka 160 cm, široka 50 cm in debela 69 cm. Po obliki je tipična benbenska stela, kakršne so v mastabah zgodnjih dinastičnih faraonov. Na njeni prednji strani je niša z vklesanimi napisi, ki omenjajo kraljevo palačo Hunijevega načelka in Hunijevo ime v kraljevski kartuši. Na spodnjem delu okvira niše je slabo čitljiv napis, ki bi lahko bil enak tistemu v niši. Kje je bila stela prvotno postavljena, še vedno ni jasno. Ker so jo odkrili v neposredni bližini stopničaste piramide, nekateri egiptologi domnevajo, da je stala ob piramidi ali celo na eni od stopnic. Zdaj je razstavljena v Kairskem muzeju (JE 41556).King Huni: His Monuments and His Place in the History of the Old Kingdom v Zahi A. Hawass, Janet Richards (ur.): The Archaeology and Art of Ancient Egypt, Essays in Honor of David B. O’Connor, Band II, Conceil Suprême des Antiquités de l’Égypte, Kairo 2007, str. 425–431.
Drug dokaz je polirana posoda iz magnezita, odkrita v mastabi AS-54 južnem Abusirju leta 2007. Posoda je pripadala visokemu uradniku z neznanim imenom. Napis na posodi vsebuje Hunijevo ime brez kartuše, vendar z naslovom nesut-biti. Njegovo ime se bere Njswt-Hw ali Hw-en-Niswt.M. Barta: An Abusir Mastaba from the Reign of Huni v Vivienne Gae Callender (in drugi, ur.): Times, Signs and Pyramids: Studies in Honour of Miroslav Verner on the Occasion of his Seventieth Birthday, Praga, Karlova univerza, Fakulteta za umetnost, 2011, ISBN 978-8073082574, str. 41–51 (napis na sl. 6 na str. 48).
Huni je omenjen tudi v mastabi L 6 v Sakari, ki je pripadala uradniku Metjenu in je datirana v konec Tretje dinastije. Na enem od napisov je Hunijevo ime napisano kot Hw.t-njswt.-hw (Hunijev »Hut-nisut-hu«).Wolfgang Helck: Der Name des letzten Königs der 3. Dynastie und die Stadt Ehnas, Studien zur Altägyptischen Kultur (SAK) 4, (1976), str. 125–128.
Na hrbtni strani Kamna iz Palerma je Huni omenjen v delu, ki se nanaša na Neferirkare Kakaija iz Pete dinastije, ki je domnevno zgradil Hunijev kultni tempelj. Templja še niso odkrili.
Na Prissejevem papirusu je Huni omenjen v Kagemnijevih navodilih. Papirus je bil napisan verjetno v času Trinajste dinastije (18. stoletje pr. n. št.). Na njem so v 7. vrstici II. kolone pomembni podatki o Hunijevem nasledstvu:
Ampak potem je veličanstvo kralj Huni umrl in veličanstvo kralj Sneferu je postal dobronamerni kralj v celotni deželi. Kagemni je bil postavljen za novega župana kraljevske prestolnice in kraljev veliki vezir.Hellmut Brunner: Altägyptische Erziehung, Harrassowitz, Wiesbaden 1991, ISBN 3447031883, str. 154.
Večina znanstvenikov meni, da zapis potrjuje trditev, da je bil Huni zadnji vladar Tretje dinastije in neposredni predhodnik Sneferuja, prvega vladarja Četrte dinastije.Nicolas Grimal: A History of Ancient Egypt, str. 65–67.
Ime in identiteta Kartušno ime Hunijevo identiteto je težko ugotoviti, ker se njegovo ime, predvsem v kartušah, piše na več načinov. Najstarejša kartuša z njegovim imenom je verjetno tista na granitni steli iz Elefantine, ki je verjetno iz njegovega obdobja. Njegove kartuše so tudi na fragmentu 1 Kamna iz Palerma, napisanem v obdobju Pete dinastije, Prissejevem papirusu iz Trinajste dinastije in na Torinskem in Sakarskem seznamu kraljev iz Devetnajste dinastije. Na Abidoškem seznamu kraljev, ki je tudi iz Devetnajste dinastije, je Hunijevo ime iz neznanega razloga izpuščeno in zamenjano z egiptologom neznanim Neferkarejem I.
Branje in prevod njegovega kartušnega imena sta sporna. Na splošno veljata dve snovni različici njegovega kartušnega imena: stara, ki je bližja (izgubljenemu) izvirnemu imenu, in mlajša, ki temelji na ramzeških prevodih in njihovih napačnih razlagah.
thumb|left|150px|Hunijeva kartuša v Neferirkarejevem registru na hrbtni strani Kamna iz PalermaWolfgang Helck: Der Name des letzten Königs der 3. Dynastie und die Stadt Ehnas, Studien zur Altägyptischen Kultur (SAK), 4th Edition, 1976, str. 125-128.
Starejša različica ima v imenu hieroglife stenj sveče (Gardinerjev znak V28), poganjek ločja (M23), hlecec kruha (X1) in vodna črta (N35). Takšna oblika zapisa je na primer na Kamnu iz Palerma, Metjenovem grobnem napisu, kamniti posodi iz Abusirja in granitni steli iz Elefantine. Na kamniti posodi iz Abusirja je ime zapisano brez kartuše vendar s prestolnim imenom (nesut-biti). Na vseh drugih napisih iz Starega kraljestva so imena faraonon napisana v ovalnih kartušah.
Ramzeška različica imena vsebuje hieroglife stenj sveče (V28), mož, ki udriha (A25), vodna črta (N35) in roka s kijem (D40). Na kartuši št. 15 na Sakarskem seznamu kraljev sta med vodno črto in roko s kijem dve pokončni črti. Na Prissejevem papirusu sta stenj sveče in roka s kijem izpučena. Egiptolog Ludwig Borchardt je že na začetku 20. stoletja trdil, da se stara in ramzeška različica kartuše nanašata na istega vladarja in svojo trditev tudi utemeljil.Ludwig Borchardt: König Hu, Zeitschrift für Ägyptische Sprache und Altertumskunde (ZÄS); 46th edition, Berlin/Cairo 1909, str. 12. Njegovo mnenje še vedno velja.
Po Borchardtovi teoriji se Hunijevo kartušno ime bere Niswt Hw (kralj Hu), Hans Gödicke pa ga bere kot Ny Swteh (On, ki pripada tistim, ki udrihajo) in je prepričan, da je ime teoforno, se pravi da vsebuje ime boga. Zgradbo Hunijevega imena primerja z zgradbo Ninečerjevega (On, ki pripada poboženju Hora) in Niuserrejevega imena (On, ki pripada tistim z močjo Raja).Hans Gödicke: Der Name des Huni, Zeitschrift für Ägyptische Sprache und Altertumskunde (ZÄS), 81st edition, Berlin/Cairo 1956, str. 18. Rainer Stadelmann in Wolfgang Helck močno spodbijata Gödickejevo branje in poudarjata, da niti en egipčanski dokument ne omenja božanstva, osebe, kraja ali izraza Swteh, zato ni nobenega slovničnega vira, ki bi se lahko uporabil za kraljevsko ime Ny Swteh. Helck namesto tega predlaga branje Hwj-nj-niswt in ga prevaja kot govor pripada kralju.
Horovo ime Hunijevo Horovo ime ni znano, obstaja pa nekaj teorij, ki povezujejo njegovo prestolno ime z izvirnimi Horovimi imeni. V poznih 1960. letih je Muzej Louvre kupil stelo, na kateri je upodobljen faraon s Horovim imenom Hor-Kahedžet (Horova krona je dvignjena). Po slogu sodeč bi stela lahko spadala v Tretjo dinastijo, vladar pa bi lahko bil Huni.Toby Wilkinson: Early Dynastic Egypt, Routledge, London/New York 1999, ISBN 0-415-18633-1, str 104-105. Datiranje in pristnost stele sta bila večkrat predmet razprav. Zdaj prevladuje mnenje, da je stela ali ponarejena ali pripada faraonu Tutmozu III. (Osemnajsta dinastija) in posnema umetniški slog Tretje dinastije.Jean-Pierre Pätznik, Jacques Vandier: L’Horus Qahedjet: Souverain de la IIIe dynastie?, str. 1455–1472.
Peter Kaplony promovira skrivnostno ime, ki ga je odkril v pogrebnem jašku nedokončane piramide v Zawyet El Aryanu. Piramida je povezana z mogočim faraonom Bikherisom. Za ime, ki se bere Neb-hedjetnwb (Gospodar zlate krone), Kaplony domneva, da je Hunijevo Horovo ime. Egiptologi, med njimi Aidon Dodson, njegovi teoriji nasprotujejo in trdijo, da je ime Neb-hedjetnwb z zlatim hieroglifom bolj verjetno zlato Horovo ime faraona Bikherisa (Baka).Aidan Dodson: On the date of the unfinished pyramid of Zawyet el-Aryan, Discussion in Egyptology, University Press, Oxford (UK) 1985, str. 22.Peter Kaplony: Die Rollsiegel des Alten Reichs: Katalog der Rollsiegel, Monumenta aegyptiaca, vol. 3, Fondation Egypt, Reine Elisabeth, Cairo 1981, str. 146–155.
Drugi egiptologi, kot sta Toby Wilkinson in Rainer Stadelmann, istovetita Hunija z dobro potrjenim faraonom Hor-Kabo (Horova duša se pojavi). Njihova identifikacija temelji na okoliščini, da se Horovi imeni obeh vladarjev na kamnitih posodah pojavljata brez kakršnih koli uvodnih opomb. Takšna oblika zapisa, ki se je začela s smrtjo faraona Kasekemvija (konec Druge dinastije) in končala pod faraonom Sneferujem (začetek Četrte dinastije), je bila zelo značilna za Tretjo dinastijo. Stadelmann razen tega omenja tudi Plastno piramido v Zawyet El Aryanu. Piramido je morda zgradil Kaba, ker so v bližnji mastabi odkrili več kamnitih psosod z njegovim Horovim imenom. Ker Torinski seznam kraljev Huniju pripisuje 24 let dolgo vladanje, Stadelmann trdi, da se to obdobje popolnoma ujema z zaključkom gradnje Plastne piramide. Stadelmann poudarja tudi to, da so po celem Egiptu odkrili veliko njegovih glinastih pečatov in kamnitih posod. Po njegovem mnenju arheološki kontekst govori o dolgi vladavini, zato Kabo enači s Hunijem.
Družina thumb|levo|150px|Napis iz mastabe L6, ki omenja Hunijevo vladarsko domeno
Rodoslovni položaj Hunija v družinskem drevesu vladarjev Tretje dinastije je zelo sporen. Primarni in kasnejši dokumenti pogosto omenjajo Sneferuja kot neposrednega Hunijevega naslednika. Egiptologi in zgodovinarji zato sklepajo, da sta bila vladarja morda v sorodu. Ključna oseba v tem sklepanju je kraljica in Sneferujeva mati Meresank I., ki je bila nedvomno kraljica, vendar noben primarni vir ne omenja, da je bila Hunijeva hčerka ali žena. To dejstvo je povzročilo dvome v družinske povezave med Hunijem in Sneferujem. Večina sodobnih znanstvenikov raje verjame zgodovinarju Manetu, ki v svoji Egiptiaki trdi, da se je s Sneferujevim kronanjem začela nova dinastija.Silke Roth: Die Königsmütter des Alten Ägypten von der Frühzeit bis zum Ende der 12. Dynastie, Harrassowitz, Wiesbaden 2001, ISBN 3-447-04368-7, str. 68–69 in 385.
Hunijeva žena bi lahko bila kraljica Džefatnebti, katere ime se pojavlja na pivskih vrčih z Elefantine. Nemški egiptolog Günter Dreyer trdi, da je njena smrt omenjena skupaj z več drugimi dogodki iz Hunijeve vladavine, čeprav ni ob njenem imenu nobenega vladarjevega imena. Dreyer je prepričan, da se zapis nanaša na 22. leto Hunijevega vladanja. Torinski seznam kraljev mu pripisuje 24 let vladanja, vendar tako dolgo vladanje ni arheološko dokazano za nobenega vladarja iz Tretje dinastije. Dreyerjeva razlaga ni splošno sprejeta.