Kontrolna teorija je teorija, ki opisuje model ciljno usmerjenega vedenjaEmmons, R. A. (1997). Motives and Life Goals. V R. Hogan, J. Johnson in S. Briggs (ur.), Handbook of personality Psychology (str. 485 – 512). New York: Academic Press.. Gre za izrazito procesno teorijo, ki temelji na principih negativne povratne zanke. Predpostavlja, da posameznik primerja želeno vedenje s trenutnim in ga na podlagi tega prilagaja. Prilagajanje vedenja poteka z namenom doseganja ujemanja med trenutnim in želenim vedenjemLandy, F. J. in Conte J. M. (2013). Modern Approaches to Work Motivation. V J. F. Landy in M. J. Conte (ur.), Work in the 21st Century: an introduction to industial and organizational psychology, (str. 334–345)..
Kratek zgodovinski pregled Za razliko od drugih teorij motivacije, je kontrolna teorija oblikovana na podlagi delovanja mehanskih procesov, ki so značilni za strojništvo. Moderna kontrolna teorija izvira iz Wienerjeve kibernetike iz leta 1948Norbet Wiener Invents Cybernetics (7.1.2000). Pridobljeno dne 10.4.2015 s http://www.livinginternet.com/i/ii_wiener.htm, konceptualno se nanaša tudi na Platona. Sprva je bila omenjena teorija aplicirana na fizični sistem, kasneje pa se je začela uporabljati tudi v povezavi s človekovim življenjem. Kontrolna teorija povezuje mnogo disciplin kot so antropologija, biologija, elektronski inženiring, matematika, nevropsihologija in tudi psihologija. Pri tej teoriji je pomembno, da omenjena področja povezuje z razlago kako lahko ločeni sistemi funkcionirajo tudi kot celote. Kontrolna teorija razdrobi sisteme na njihove specifične dele in se ukvarja s preučevanjem odnosov in povezav med različnimi deli. Potrebno pa je združiti koncept povezan s strojništvom s konceptom povezanim s človekom, da bi kontrolno teorijo lahko aplicirali tudi na človeško vedenjeThe Pennsylvania State University. (2011). Lesson 9: Control theory: how do I regulate my behavior? Work Attitudes and Motivation. World Campus..
Aplikacija na fizični sistem Povratna zanka
Povratna zanka je temeljni element akcije Konrad, E. (1992). Motivacija v luči kibernetične teorije kontrole. Psihološka obzorja, 1 (1), 48-51.. V svoji najbolj enostavni obliki zajema štiri glavne elemente: senzorje, referenčne standarde, komparatorje in efektorje. Učinkovit način, da razumemo povratno zanko je, da si komponente predstavljamo kot elemente termostata, ki upravlja temperaturo v sobiLocke, E. A. (1991). Goal theory vs. control theory: Contrasting approaches to understanding work. Motivation and Emotion, 15 (1), 9-28..
Senzor (termostat): senzor zazna trenutno okolje (npr. temperaturo v sobi). Senzorji lahko vključujejo katerekoli individualne občutke kot so sluh in vid. Ravno tako pa lahko k tej komponenti vključimo tudi kognitivne vhode (mentalno ocenjevanje abstraktnega principa kot je npr. ocena na izpitu). Senzorji so tisti, ki omogočajo povratni zanki gibanje.
Referenčni standard (želena temperatura nastavljena na termostatu): referenčni standardi predstavljajo postavljeni cilj ali neko merilo (želena temperatura). Ta cilj lahko primerjamo tudi s senzorji (trenutna sobna temperatura) z uporabo komparatorja.
Komparator (primerjalni mehanizem): gre za mehanizem, ki ga uporabljajo z namenom primerjave trenutnega okolja (sobne temperature) s ciljem ali referenčnim standardom (želena temperatura).
Efektor (kotel ali klimatska naprava): če komparator zazna neskladje med trenutnim okoljem in referenčnimi standardi, je izzvan, da zmanjša nastalo razliko (npr, ko je sobna temperatura previsoka, se lahko kotel izklopi in neha ogrevati zrak dokler se temperatura ne zniža. Če je temperatura zelo nad želeno temperaturo, se lahko aktivira tudi klimatska naprava, da zniža temperaturo hitreje in bolj učinkovito).
Umiritev: Umiritev je stanje ravnovesja. Stanje je doseženo, ko prizadevanja posameznika dosežejo ujemanje s postavljenimi cilji. Drugače povedano, ko senzorji zaznajo delovanja v smeri referenčnih standardov v fazi primerjave, aktivacija efektorja ni več potrebna. Posameznik lahko preprosto ohranja stanje trenutnega delovanja, da bi ohranil želeno stopnjo. V pogojih kjer senzorji nikoli ne dosežejo referenčnih standardov, bo nadaljnja akcija efektorja potrebna. V tem primeru umiritve ne bo možno doseči. Tako mora posameznik bodisi dolgotrajno vztrajati pri spremembi vedenja v smer cilja, bodisi spremeniti sam cilj v bolj razumno smer, da lahko doseže raven umiritveRedmond, B. in Edwards, J. K. (22. 3. 2015). Control theory. Sneto 7. 4. 2015 s https://wikispaces.psu.edu/display/psych484/9.+control+theory#id-9.ControlTheory-References .
Odprta nasproti zaprti zanki Odprta zanka Odprta zanka kontrolnega sistema nima povratne informacije in zahteva vnos, da se lahko vrne na ničlo, preden se izhodni signal vrne na ničlo. To rezultira v tem, da nadzornik ne more nadomestiti sprememb, ki bi se lahko pojavile. Odprti sistem uporablja le trenutno stanje sistema.
Primer: računalniško voden namakalniški sistem je programiran, da začne in konča v določenih časovnih obdobjih v dnevu. Brizgalni sistem se ne prilagaja drugim elementom in deluje tako v soncu kot dežju.
Zaprta zanka Zaprta zanka kontrolnega sistema je samonastavljiva. Podatki ne tečejo samo v eno smer, pač pa tudi nazaj in naprej, kar dovoljuje razne popravke, ki jih je treba izvesti. Senzor nadzoruje izhodni signal in pošlje informacijo (zbrane podatke) do krmilnika. To prilagaja kontrolo, glavni nadzor, da prejme želeni izhod.
Primer: Tudi tukaj lahko kot primer navedemo računalniško voden namakalni sistem, vendar z nekaj spremembami. Prilagoditve v tem primeru bi bile dodajanje vremenskih postaj in terenskih senzorjev, ki bi kontrolirali vreme, odvisno tudi od potrebe za določeno področje. V tej zaprti zanki kontrolnega sistema bi količina padavin sprožila terenske senzorje, ki bi poslali signal vremenski postaji, ta pa bi sporočila računalniku, da je bila prejeta neka količina padavin in tako računalnik ne bi vklopil sistema.
Aplikacija na človeško vedenje Pri človeškem kontrolnem sistemu je povratna zanka precej več kot le zaznavanje določenega neskladja med pričakovano in dejansko vrednostjo. Človeški cilji namreč niso točno opredeljeni in tudi alternativ za reduciranje neskladja je več. Kljub večji kompleksnosti človeški kontrolni sistem deluje na podoben način: uporablja povratne informacije, da bi zagotovil doseganje ciljev. Drugače lahko delovanje povratne zanke ponazorimo tudi s primerom delavca, ki se uči od svojega nadrejenega. Nadrejeni v tem primeru v povezavi z mehanskim modelom predstavlja vhod za senzor. Referenčni standard delavca je, da mora proizvesti 10 proizvodov na uro. Delavec nato oceni svojo trenutno proizvodnjo in ugotovi, da je proizvedel le 5 proizvodov (primerjava). Delavec bo nato prilagodil svoj delovni ritem in delal hitreje ali si vzel manj odmorov, da bi proizvedel dodatne proizvode (efektor) in tako dosegel cilj 10 proizvodov (umiritev).
Posameznik, ki sprejme informacije o svojem vedenju, delovanju (npr. prepočasno delo v prejšnjem primeru), nato naredi spremembe, ki temeljijo na teh informacijah (enako kot termostat sprejme informacijo o temperaturi in se prilagodi). Posledično posameznik spremeni svoje vedenje, ta proces pa imenujemo samoregulacija. Delavec se lahko v primeru neprijetne, negativne informacije počuti zavrnjenega ali depresivnega, kar predstavlja edino razliko v primerjavi s termostatom (termostat se ne počuti zavrnjenega ali depresivnega kadar temperatura v prostoru pade pod želeno, enostavno se odzove glede na svoje nastavitve). Za delovanje na delovnem mestu pa ni značilna le ena povratna zanka pač pa gre za sistem več, hierarhično povezanih povratnih zank. Posameznik prejema povratne informacije o izvedbi, sposobnostih in pričakovanjih organizacije in kot rezultat spreminja svoje vedenje, izkusi drugačne emocije in lahko celo spremeni svojo podobo o sebi. (npr. lahko postane bolj ali manj samozavesten).
Pri uporabi teorije na človeku je pomembno, da ima kontrolna teorija tako kognitivni kot emotivni vidik. Kognitivni vidiki teorije vključujejo prenos informacij in njihovo procesiranje v različnih delih povratne zanke in primerjavo teh informacij s cilji. Emotivni vidik teorije pa vključuje ovrednotenje vedenja skozi povratno zankoCarver, C. S. in Schreier, M. F. (1981). Attention and self-regulation: A control theory approach to human behavior. New York: Springer-Verlag.. Torej, če posameznik za dosego ciljev dobi pohvalo v procesu povratne informacije, bo povečini občutil ponos ali veselje, v primeru, da dobi negativno povratno informacijo, pa bo občutil sram.
Aplikacija na delovnem mestu Kontrolna teorija kaže več aplikacij na delovnem mestu. Da bi povečali učinkovitost zaposlenih, morajo menedžerji zagotoviti, da imajo zaposleni specifične in zahtevne cilje, ki rezultirajo v boljših rezultatih kot nejasnih ciljihCampion, M. A. in Lord, R. G. (1982). A control systems conceptualization of the goal-setting and changing process: Organizational Behavior and Human Performance, 30 (2), 265-287.. Dvoumni cilji, kot so »naredi najbolje« ali »bolj se potrudi«, ne dajejo dobrega primerjalnega standarda in neposredne povratne informacije. Brez specifičnega standarda in jasne povratne informacije zaposleni ne bo sposoben prepoznati napak in se tako ne bo trudil v smeri spremembe vedenja, kar bi izboljšalo njegovo učinkovitost.
Nekateri avtorjiLord, R. G. in Hanges, P. J. (1987). A control system model of organizational motivation:Theoretical and applied implications. Behavioral Science, 32, 161-178. predpostavljajo, da je nadzor na delovnem mestu mogoče analizirati kot nadzorni sistem, ki ga sestavljajo nadrejeni in podrejeni. Elementi, ki sestavljajo nadzorni sistem pa neprestano iščejo povratne informacije, zato je kontrolno teorijo možno aplicirati na različna področja ocenjevanja, tedenskih pregledov in skupinskih sestankov.
Kontrolno teorijo lahko na delovnem mestu uporabimo tudi pri kontroli mehanizmov kot so socialna kontrola, socialna klima in kulturne spremembe. Uporabna je tudi pri upravljanju s človeškimi viri, pri čemer se kontrola začetnega in končnega vedenja uporablja z namenom vpliva na delovno uspešnost. Pomembna prednost pri kontroli želenega vedenja je, da predvideva nižjo raven obravnave, kljub temu pa še vedno omogoča spodbudo, ki izboljša delodajalcaSnell, S. A. (1992). Control theory in strategic human resource management: The mediating effect of administrative information. Academy of Management Journal, 35(2).. Ravno tako pa zahteva nižji napor zaposlenega, da spremeni svoje vedenje in sodeluje v aktivnostih, ne da bi se znašel v nevarnosti. Omenjena kontrola pa na kakovost dela vpliva skozi trening. Potrebno je, da smo previdni pri izvajanju kadrovskih in izobraževalnih sej, saj lahko tako preprečimo nastajanje nepravilnosti.
Druge oblike kontrolne teorije Integrativna kontrolna teorija Ena izmed drugih oblik kontrolne teorije je integrativna kontrolna teorija. KleinKlein, H. J. (1989). An integrated control theory model of work motivation. The Academy of Management Review, 14 (2), 150-172. pojasnjuje, da integrativna kontrolna teorija dodaja kognitivne procese med komparatorjem in efektorjem. Ravno ta komunikacija pa kaže na to, da delež senzorjev, standardov ali efektorjev v človeku ni določen. Cilji so v tej teoriji ekvivaletni referenčnim standardom, komparator ostaja enak, vedenje predstavlja efektor in povratna informacija senzor.
Zaznavna kontrolna teorija