Odplakanje je v skladnji vrsta elipse ali izpusta, ki se lahko pojavlja v direktnem in indirektnem vprašalnem stavku. Gre za vrsto izbrisa, pri kateri v vprašalnem stavku po izbrisu ostane le vprašalni zaimek oziroma vprašalnica (k-vprašalnica).Merchant, J. 2001. The syntax of silence: Sluicing, identity, and the theory of ellipsis. Oxford University Press. Odplakanje se v takšnih ali drugačnih oblikah pojavlja v vseh jezikih .
Osnovni primeri Spodnji primeri prikazujejo odplakanje. Odplaknjeni stavek je zapisan z manjšo pisavo in je prečrtan.
Ana želi nekaj pojesti, ampak ne vem, kaj <sub>si Ana želi pojesti</sub>.
Janez ne mara zelja, ampak ne vem, zakaj <sub>ne mara zelja</sub>.
Nekdo je pojedel juho. Na žalost ne vem, kdo <sub>je pojedel juho</sub>.
Zgornji primeri prikazujejo odplakanje pri posrednih vprašanjih, prisotno pa je tudi pri vprašanjih z neposrednim nagovorom,http://home.uchicago.edu/~merchant/pubs/SynCom.sluicing.pdf na primer:
Nekdo pride nocoj na večerjo. Kdo <sub>pride nocoj na večerjo </sub>?
Nekaj so vrgli v nabiralnik. Kaj <sub>so vrgli v nabiralnik</sub>?
V vseh zgornjih primerih je osnovni stavek pred odplaknjenim delom, možen pa je tudi obratni vrstni red, na primer:
Sicer ne vem, zakaj <sub>je bila slika premaknjena</sub>, ampak slika vsekakor je bila premaknjena.
Kdaj in kako <sub>bi moral nekdo kaj reči</sub> ni jasno, ampak nekdo bi moral kaj reči.
Večkratno odplakanje V nekaterih jezikih odplakanje lahko pusti za seboj več kot en vprašalni zaimek, kar na primer v angleščini ni pogost pojav, v slovenščini pa se pojavlja.MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. A note on sluicing and island repair. V: FRANKS, Steven (ur.). Annual Workshop on Formal Approaches to Slavic Linguistics, The Third Indiana Meeting 2012, (Michigan Slavic Materials, vol. 59). Ann Arbor: Michigan Slavic Publications, 2013, str. 176-189.
Nekdo si želi nekaj pojesti. Želim si, da bi vedela kdo kaj <sub>si želi pojesti</sub>.
Nekaj nekomu povzroča velik problem, čeprav ni jasno kaj komu <sub>povzroča velik problem</sub>.
Odplakanje in skladenjski otoki Za odplakanje se predvideva, da lahko popravi nekatere kršitve skladenjskih otokov.Ross, J. R. 1967. Constraints on Variables in Syntax. PhD thesis, MIT.Lasnik, H. 2001. When can you save a structure by destroying it? V: M. Kim in U. Strauss (ur.) Proceedings of the North East Linguistic Society 31, Vol. 2. GLSA, str. 301–320.. Spodnji primeri prikazujejo, kako odplakanje lahko popravlja kršitve skladenjskih otokov, kar za običajna vprašanja ne velja.
Peter je videl konja, ki je brcnil Matejo. *Koga je Peter videl konja, ki je brcnil? – običajno vprašanje
Peter je videl konja, ki je brcnil nekoga, ampak ne vem, koga <sub>je Peter videl konja, ki je brcnil</sub>. – vprašanje z odplaknjenim stavkom
Zgornji primeri z oziralnim stavkom kot skladenjskim otokom prikazujejo domnevno popravilo kršitve skladenjskih otokov z odplaknjenim stavkom.
Mnenja o tem, ali odplaknjeni stavki res lahko popravljajo kršitve skladenjskih otokov, so različna. Nekateri avtorji trdijo, da pri odplaknjenih stavkih ne gre za popravilo kršitve skladenjskih otokov preprosto zato, ker do kršitve otokov sploh ne prihaja.
Sklici
Glej tudi pavrzeljenje sestavnik (jezikoslovje) vezniška zveza (jezikoslovje) elipsa (jezikoslovje) vrzeljenje
Kategorija:Skladnja