Škocijan v Podjuni () je dvojezičnaA. F. Reiterer: Lebenswelt Muttersprache, Das Slowenische und seine heutige Wahrnehmung – ein Bericht. In: K. Anderwald, P. Karpf, H. Valentin (Hg.): Kärntner Jahrbuch für Politik 2000. Klagenfurt 2000, 340-362.A. F. Reiterer: Minderheiten Wegzählen? Methodische und inhaltliche Probleme amtlicher Sprachenzählungen. In: M. Pandel [e.a.] (Hg.): Ortstafelkonflikt in Kärnten – Krise oder Chance? Wien 2004, 25-38. občina s 4.342 prebivalci (stanje 2012) v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem, kjer živijo tudi koroški Slovenci.
Geografija Geografska lega Škocijan v Podjuni, leži južno od Drave oz. od njenega Velikovškega jeza in je oddaljen približno sedem kilometrov od okrajnega središča Velikovec. K občini spadajo Klopinjsko jezero, Zablaško jezero, Malo jezero ter hriba Gračarca in Šentjurij nad Klopinjskim jezerom.
Sosednje občine
Vasi in zaselki v občini Občina je sestavljena iz 7 katastrskih občin: Grabalja vas, Gluhi les, Škocjan, Šmarkež, Šentvid v Podjuni, Sreje in Kamen. V občini je 37 vasi in zaselkov (število prebivalstva stanje 2001):
| width="20%" valign="top" | Betinja vas / Weitendorf (95) Dole / Duell (15) Gluhi les / Lauchenholz (82) Goreča vas / Brenndorf (57) Grabalja vas / Grabelsdorf (155) Horce pri Šentvidu / Horzach II (43) Horce pri Škocjanu / Horzach I (55) Kamen v Podjuni / Stein im Jauntal (207) Kamenska Gora / Steinerberg (51) Klopinj / Klopein (254) Lancova / Lanzendorf ((27) Mala vas pri Kamnu / Kleindorf II (49) Mala vas pri Škocjanu / Kleindorf I (23) Mokrije / Mökriach (34) | width="20%" valign="top" | Nagelče / Nageltschach (124) Peračija / Peratschitzen (130) Piskrče / Piskertschach (44) Samožna vas' / Untersammelsdorf (31) Selo / Seelach (285) Šentlovrenc / Sankt Lorenzen (63) Šentprimož / Sankt Primus (160) Šentvid v Podjuni / Sankt Veit im Jauntal (137) Škocijan v Podjuni' / Sankt Kanzian am Klopeiner See (286) Šmarkež / Sankt Marxen (77) Spodnje Vinare / Unternarrach (67) Spodnji Podgrad / Unterburg (348) Srče / Sertschach (122) Sreje / Srejach (178) Straša vas / Schreckendorf (97) | width="20%" valign="top" | Vesele / Vesielach (80) Zablate / Littermoos (51) Zagorje / Saager (18) Žamanje / Obersammelsdorf (84) Ždinja vas / Seidendorf (61) Zgornja Ždinja vas / Oberseidendorf (34) Zgornji Podgrad / Oberburg ( (13) Žirovnica / Wasserhofen (660)
Zgodovina Zgodnja zgodovina thumb|upright|Župnijska cerkev Škocjan thumb|upright|Cerkev sv. Jurija z zvoncem za izpolnitev želja
Na Gračarci, hribu na jugovzhodni obali Klopinjskega jezera se nahaja najdišče kulture žarnih grobišč (okoli 900-730 pr. n. št.) ter iz Halštatske dobe oz. Kulture (730-300 pr. n. št.). Te najdbe peljejo do domneve, da se je tu nahajalo mesto Noreia, glavno mesto keltskega kraljestva Norik, ki je obstajalo med 300 pr. n. št. in letom 15 n. št. Poznoantične najdbe (med 300 in 590 n.št.) ter iz zgodnjega srednjega veka srednjega veka kažejo na pomen tega kraja.
Posebno pomembne za kulturno kontinuiteto v regiji so zgodnje srednjeveške najdbe iz karantanske dobe. Pri tem izstopa grob oboroženega jezdeca iz višjega družbenega sloja Karantancev iz časa še pred pokristjanjevanjem. Krajevno ime Grabalja vas je novejšega izvora in izvira iz imena Gabrijel iz Stare zveze. To kaže na pokristjanjevanje tu živečih, sedaj že Slovencev (po jezikovni pripadnosti), saj so v tej dobi prav pokristjanjeni Karantanci (po državnosti) prevzemali ta tip imen. Istočasno pripisujemo Brižinske spomenike že slovenski jezikovni zgodovini. Le-ti so bili ustvarjeni prav za namene pokristjanjevanja Karantancev v deželi in ki so hkrati najstarejši slovanski jezikovni spomeniki v latinici.St. Eichert: Grabelsdorf - villa Gabrielis. Betrachtungen zur Entwicklung einer Siedlung vom 7. bis ins 11. Jahrhundert. In: Carinthia I 200 (2010) 105-132. Župnijska cerkev v Škocjanu je posvečena sorojencem Kancius, Kancijan in Kancianilla, ki so umrli v mučeništvu leta 290 v Ogleju. Župnija je gotovo obstajla že v 12. stoletju, verjetno pa že prej, saj jo je patriarh Udalricus predal leta 1106 samostanu v Dobrli vasi. Kratka občinska zgodovina Škocjan je postala samostojna občina leta 1866, saj je prišlo takrat do odcepitve od 1850 ustanovljene občine Sinča vas. Takrat se je združilo katastrske občine Škocjan, Sreje in Šmarkež. Že leta 1876 ji je bila priključena katastrska občina Grabalja vas (prej pri Dobrli vasi). Tri katastrske občine (Kamen, Šentvid in Gluhi les) so bile priključene še pred opustitvijo nekdanje občine Rikarja vas v letu 1944. Leta 1973 in 2002 je prišlo do manjših popravkov občinskih meja.
Proti koncu 19. stoletja lahko zasledujemo prve začetke turizma na Klopinjskem jezeru, enemu izmed najbolj toplih jezer v današnji Avstriji, ter na Zablaškem jezeru. Turizem je močno prispeval h gospodarskemu razvoju, je pa tudi imel pomembno vlogo pri raznarodovanju regije. Od 1950ih let je Škocjan ena izmed vodilnih turističnih občin v Koroške.
Slovenska kulturna zgodovina Proti koncu 19. in začetku 20. stoletja pride tudi do razcvetja organiziranega slovenskega kulturnega življenja v občini – četudi deloma kot odgovor na pojavljajoče se nacionalno vprašanje. Leta 1888 je bila ustanovljena v Škocjanu podružnica Družbe sv. Cirila in metoda (CMD) (1890 v Priblji vasi). Leta 1890 je bila ustanovljena je domača Hranilnica in posojilnicaPosojilnica Bank Podjuna: http://www.pbpodjuna.at/index.php/sl/footer/o-nas.html v Sinči vasi, ki je imela imenitno vlogo pri gospodarskem - in kot šponzor – pri kulturnem razvoju regije, ljudi in jezika ter ima vse do danes poslovalnice v Škocjanu, v Šentprimožu (samopostrežno poslovalnico) kakor tudi v Sinči vasi in v Velikovcu.Ursula K. Sienčnik: Izobraževalno delo slovenskih kulturnih društev na Koroškem s posebnim poudarkom na SPD "Srce" v Dobrli vasi, (Dipl.-Arb.). Wien 2011, 26 f. Leta 1906 pa je bila ustanovljena Slovenska krščanska-socialna čitalnica Škocjan.
Slovensko prosvetno društvo »Danica« V tej dobi pride tudi po vsej Koroški do razcvetja zborovskega petja v kulturnih društvih in v cerkvenih zborih. Ti so bili pomembni dejavniki pri razvoje slovenske jezikovne kulture. Kdor je pel v zboru je obvladal lepo pismeno slovenščino. Vrhunec tega kolektivnega umetnostnega delovanja zato predstavlja ustanovitev kar dveh pevskih zborov od Andreja Mičeja leta 1912. Mičej se je bil vrnil v tem letu s svojega šolanja za nevidne / slepe in je postal organist v župnijski cerkvi v Šentvidu v Podjuni. Takrat je ustanovil moški pevski zbor in mešani pevski zbor,. To leto zato tudi velja kot ustanovno leta zbora in društva Danica. Formalno pride do ustanovitve društva Danica sicer šele v marcu 1914. Toda kulturno delovanje je bilo dokaj kmalu onemogočeno zaradi vojnih in zlasti političnih razmer v deželi. Vendar se je že leta 1920 ponovno začelo s prvo gledališko predstavo. Področja delovanja so bila gledališka oz. Odrska dejavnost, izobraževanje odraslih moških in žensk, gospodinjski tečaji za ženske, zborovsko petje in zlasti razvojne bralne kulture z novoustanovljeno društveno knjižnico v „farovžu“ v Šentvidu v Podjuni.
Nad Škocjan kot ostale slovenske kraje je zajel vihar civilizacijske tragedije, ki sta jo predstavljala nemški nacionalizem ter druga svetovna vojna. Vsako delovanje in slovensko kulturno izražanje je bilo prepovedano in zatrto. Vsa slovenska društva so bila razpuščena in njihovo imetje ali ukradeno ali pa uničeno. Med prvimi žrtvami nacionalsocializma štejemo domačega župnika in deželnega poslanca Vinka Poljanca, ki je bil aretiran na dan vstopa nemške vojske v Avstrijo 12. marca 1938 in je umrl kratko potem, ko je bil zopet izpuščen iz zapora. Številne slovenske družine so postale žrtve fašizma, mnogi so se aktivno priključili NOB ali so podpirali partizane in tako bistveno pripomogle k ponovni ustanovitvi (druge) Republike Avstrije po koncu vojne. Tako je Gestapo aretiral 1. julija 1944 Terezijo in Reziko Mičej, prvo ženo in hčerko znamenitega Mičeja, ter ju ubil januarja 1945. Glej.: Marjan Remic (Red.): Lebende Wurzeln. Ljubljana 1986, S. 29 („Žive korenine“, Ljubljana 1985).B. Entner, A. Malle (Hg.): Pregon koroških Slovencev 1942, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen. Klagenfurt/Celovec 2012J. W. Schaschl (Hg.): Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte, Die Vertreibung der Kärntner Slowenen 1942-1945, Historischer Überblick - Zeitzeugenerzählungen - Briefe und Dokumente. Klagenfurt/Celovec 2012.B. Entner, H. Wilscher: „Sämtlich Slovenen!“ Kärntner SlowenInnen zwischen Entrechtung und Diskriminierung. In: Pawlowsky, Verena/Wendelin, Harald [Hg.]: Ausgeschlossen und entrechtet. Raub und Rückgabe. Österreich von 1938 bis heute. Wien 2006, 54–76.
Toda že takoj po vojni je Hanzej Kežar zbral mlade pevce okoli sebe in obnovil zborovsko dejavnost. Njim so se priključile domačinke in od leta 1958 neprekinjeno deluje mešani pevski zbor Danica in soustvarja kulturno podobo občine. Od 1960ih let naprej so se člani društva posebej potrudili za tuje goste in tako prispevali k atraktivnosti občine. Znamenite so bile množične gledališke predstave društva in Slovenske prosvetne zveze v naravni areni v Spodnjih Vinarah: Samorastniki (1978), Manevri (1980), Velika puntarija (1986), Požganica (1990). Od leta 1971 naprej pa Danica prireja vsakoletni Ples Danice.S. Wakounig: Zgodovina Slovenskega prosvetnega društva "Danica"/Die Geschichte des Slowenischen Kulturvereines "Danica". In: Slovensko prosvetno društvo Danica v Šentprimožu: Na poti skozi čas/Auf dem Weg durch die Zeit. Klagenfurt/Celovec 2000, 19-28; www.danica.at.
Slovensko prosvetno društvo Vinko Poljanec Škocjan
Leta 1906 je bilo ustanovljeno v Škocjanu "Slovensko krščansko-socialno bralno društvo". V njem je deloval od leta 1908 do svoje nasilne smrti [Vinko Poljanec]] in delo močno zaznamoval. Tudi to društvo si je prizadevalo ohranjati in razvijati slovensko besedo v javnosti. Zborovsko petje, gledališka dejavnost, tamburaštvo ter tečaji in predavanja so bile glavne aktivnosti. Društvo je tudi imelo svoje bogato knjižnico. Med zaslužne ustanovitelje štejemo Miho Kačnika. Toda tudi to društvo je prizadel vihar nečloveškega ravnanja nemškega Raicha. Na dan vkorakanja je bil aretiran Vinko Poljanec. Leta 1942 so bili tudi člani oropani in deportirani. Tudi knjižnica je bila uničena. Upor proti nasilju je prispeval svoje k zmagi nad fašizmom in konec koncev tudi k ponovni uspostavitvi Avstriji v mejah pred letom 1938V. Sima: Gewalt und Widerstand 1941–1945. In: A. Moritsch (Hg.): Die Kärntner Slovenen 1900 – 2000. Bilanz des 20. Jahrhunderts. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 2000, 263–280. Toda politična in društvena situacija na Koroškem in v občini po vojnini priznala ne velikih zaslug, ne velikih žrtev Slovencev in tako je Valentin Hartmann šele leta 1959 oživel zborovsko petje. Med zaslužnimi možje najdemo tudi Janeza Kežarja in Simona Wrulicha. Od leta 1983 naprej je vodil Franc Starc moški pevski zbor. Miha Kap je dolga leta nadvse zaslužno vodil društvo. Pred 20. leti je bilo društvo oživljalo žlahtno tradicijo kulturnega delovanja na visoki ravni in si posebej prizadevalo vključevati mladino.glej: http://www.vipo.at/vipo.at/zgodovina/zgodovina.html
Slovensko narečje Lokalna govorica na Vršanih v Podjuni spada pod rožansko narečje Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2., ki je narečje slovenskega jezika in ki spada v koroško narečno skupinoToporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, p. 183..
Župnijska ureditev